Češka, ki je v drugi polovici leta 2022 prevzela predsedovanje Svetu EU, na področju raziskav in inovacij v ospredje postavlja področje raziskovalnih infrastruktur, krepitev sinergij pri financiranju raziskav in inovacij ter Evropski inovacijski prostor. Slovenija podpira prizadevanja češkega predsedstva o zagotavljanju sinergij pri financiranju raziskav in inovacij. Med programom Obzorje 2020 in Obzorje Evropa ter decentraliziranimi in nacionalnimi programi financiranja je Slovenija dosegla sinergične učinke. Uspešno je zagotovila potrebna sredstva tako na področju infrastrukturnih projektov (zagon prvega superračunalnika Vega v Sloveniji, vzpostavitev Centra odličnosti InnoRenew s pomočjo Teaming instrumenta itd.), kot tudi pri sofinanciranju ukrepov za spodbujanje mobilnosti in reintegracije raziskovalcev, skladno z ukrepi MSCA (»Pečat odličnosti«) ter krepitve raziskovalnih karier, je dejal v Pragi minister dr. Papič.

Obenem je izpostavil, da so bile ključne strateške in zakonodajne spremembe že oblikovane in sprejete. Dolgo pričakovane Smernice o sinergijah, ki jih je pripravila Evropska komisija, konkretneje določajo in opredeljujejo pogoje za krepitev sinergij na področju raziskav in inovacij. Smernice Evropske komisije po oceni Slovenije pomembno prispevajo k odpravljanju administrativnih ovir držav članic pri oblikovanju pobud in predlogov projektov, financiranih iz različnih virov. Slednje, po izkušnjah Slovenije, predstavljajo eno večjih ovir za doseganje sinergij.

Minister je nato apeliral na Evropsko komisijo, da vzpostavi jasen mehanizem zagotavljanja sinergij za izvedbo Misij EU, saj so države članice na delovni in politični ravni že večkrat opozorile, da je uspešna izvedba Misij EU tako na skupni evropski ravni kot na ravni držav članic v marsičem odvisna od zagotavljanja finančnih virov. Ti morajo presegati zgolj sredstva programa Obzorje Evrope. Izvajanje Misij EU bo po oceni Slovenije preizkus uspešnosti modela zagotavljanja učinkovitih sinergij, zato je potrebno temu posvetiti posebno pozornost.

Slovenija si bo z uporabo instrumentov komplementarnega financiranja in z združevanjem različnih virov financiranja raziskav, še naprej prizadevala za krepitev raziskovalnega potenciala v Sloveniji, raziskovalne odličnosti in mednarodne primerljive ter konkurenčne raziskovalne skupnosti. S tem bomo lahko dosegli bolj učinkovit in uspešen raziskovalno-razvojni in inovacijski sistem. Na koncu je minister čestital Evropski komisiji za nedavno objavo nove Evropske inovacijske agende.

Ob kosilu so se ministrice in ministri, pristojni za raziskave, osredotočili na vojaško agresijo Ruske federacije v Ukrajini ter na sprejete ukrepe na področju raziskav in inovacij. Minister dr. Igor Papič je odprl vprašanje, kako podpreti tiste ruske raziskovalke in raziskovalce, ki so javno protestirali proti agresiji ruske oblasti. Na tisoče jih je odkrito protestiralo, zato se nekateri že soočajo z velikimi težavami. Za takšne bi bilo potrebno najti način, kako jim pomagati ter jim omogočiti sodelovanje z raziskovalkami in raziskovalci držav EU.

Ob robu neformalnega zasedanja ministrov je minister dr. Papič opravil še več bilateralnih srečanj. V pogovoru s švedsko ministrico za izobraževanje in raziskave Anno Ekström sta se osredotočila na izmenjavo informacij o nacionalnih prioritetah na področju znanosti in raziskav ter o skupnih pogledih na nadaljnji razvoj Evropskega raziskovalnega prostora. V pogovoru s švicarsko državno sekretarko Martine Hirayama sta sogovornika izpostavila možnosti za okrepljeno bilateralno sodelovanje. Slovenija podpira vse napore Evropske komisije in Švice, da čimprej najdeta pot za polno vključitev Švice v evropski program Obzorje Evropa. Minister dr. Papič se je srečal tudi z novo francosko ministrico za visoko šolstvo, raziskave in inovacije Sylvie Retailleau ter jo povabil na obisk v Slovenijo.

Z Jensom Brandenburgom, državnim sekretarjem nemškega Zveznega ministrstva za izobraževanje in raziskave, pa sta se dogovorila za okrepitev Berlinskega procesa na področju znanosti in raziskav. Obe državi podpirata nadaljnji razvoj Evropskih univerz in aktivno vključevanje Švice in Združenega kraljestva v evropske znanstveno-raziskovalne programe. Minister dr. Papič je povabil Zvezno republiko Nemčijo k sodelovanju v velikih Demo projektih, ki jih namerava Slovenija razvijati v naslednjih letih. Predvsem se je osredotočil na področje Zelenega prehoda. Slovenija si bo prizadevala tudi učinkovito izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša REPowerEU. Nemški sogovornik Brandenburg je poudaril, da je razvoj Zelenega vodika zelo pomembna nemška prioriteta in da si tukaj želijo nadaljevanje tesnega sodelovanja med slovenskimi in nemškimi raziskovalci. Posvečajo se tudi čimprejšnji rešitvi energetske krize zaradi umanjkanja plina iz Ruske federacije. Minister dr. Papič je ob koncu predlagal tesno bilateralno sodelovanje na področju inovacij, obenem pa povabil nemško delegacijo na politični in delovni ravni, da obišče Slovenijo.