Za ta velik preboj je zaslužna tudi Slovenija, ki je kot ena od držav v jedrni skupini (skupaj s Kostariko, Maldivi, Marokom in Švico) in so-voditeljica procesa za sprejem resolucije za priznanje pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja na globalni ravni sooblikovala končno besedilo resolucije in po diplomatski poti sodelovala pri zagotovitvi zadostne podpore med državami članicami Organizacije združenih narodov (OZN) za njen sprejem.

Sprejem resolucije v Generalni skupščini predstavlja naslednji pomemben mejnik v slovenskih večletnih prizadevanjih pri povezovanju življenjskega okolja s človekovimi pravicami. Resolucija nadgrajuje proces v Ženevi, kjer je bila oktobra 2021 na 48. zasedanju Sveta za človekove pravice prav tako sprejeta resolucija o pravici do čistega, zdravega in trajnostnega okolja.

Resolucija na globalni ravni razglaša pravico do čistega, zdravega in trajnostnega življenjskega okolja ter širi okvir varovanja človekovih pravic na nekatere najbolj pereče izzive 21. stoletja. Neposredno ne ustvarja pravnih zavez za države, narekuje pa prihodnje globalne standarde in bo služila kot spodbuda za nadaljnje aktivnosti v podporo pravici do čistega, zdravega in trajnostnega okolja in ustvarjanje okoliščin, v katerih se odraža povezava med zdravim okoljem in uresničevanjem človekovih pravic. Države s sprejetjem resolucije jasno priznavajo medsebojno povezavo med degradacijo okolja, ogrožanjem biotske raznovrstnosti, onesnaževanjem naravnih virov, podnebnimi spremembami in uresničevanjem človekovih pravic. Njen sprejem zato predstavlja pomemben mejnik za celotno mednarodno skupnost pri vzajemni soodvisnosti in povezavi med okoljem in človekovimi pravicami ter na ta način krepi upanje in zaupanje prihodnjih generacij za trajnostno prihodnost planeta.