»Tudi najnovejši podatki DESI - indeksa digitalnega gospodarstva in družbe 2022 (v angleščini) - razkrivajo, da je delo slovenskih strokovnjakov na tem področju v zadnjih let obrodilo sadove. Slovenija je v skupni razvrstitvi indeksa, ki meri digitalni napredek držav članic, pridobila dve mesti in med sedemindvajsetimi članicami EU napredovala na skupno 11. mesto. Nad evropskim povprečjem ostajamo na področju povezljivosti, kjer smo k odličnim rezultatom pripomogli tudi z ukrepi gradnje širokopasovnih omrežij (GOŠO), in na področju integracije digitalnih tehnologij, predvsem storitev v oblaku in umetne inteligence. Razveseljujoč je tudi delež uporabnikov storitev e-uprave, ki je lani dosegel 77 % vseh uporabnikov interneta, in nas uvršča več kot 10 % nad povprečje EU. Prav tako smo že več let odlični na področju odprtih podatkov,« je uvrstitev ocenila ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh.

V indeksu se Slovenija uvršča nad evropsko povprečje in tako kot lani zaseda mesto pred Francijo, Litvo, Portugalsko, Latvijo, Italijo, Češko, Ciprom, Hrvaško, Madžarsko, Slovaško, Poljsko, Grčijo, Bolgarijo in Romunijo. Letos smo v digitalnem napredku dodatno prehiteli še Nemčijo in Belgijo.

Poročilo temelji večinoma na podatkih iz prve četrtine leta 2021, presečni datum za podatke povzete po Eurostatu je namreč 1. april 2021. Na spletni strani Evropske komisije je dostopen podrobnejši opis metodologije indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (v angleščini).

Na področju človeškega kapitala je Slovenija med članicami EU uvrščena na 17. mesto. V primerjavi z lanskim letom se je na področju človeškega kapitala v Sloveniji zvišal odstotek strokovnjakov s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) (2021: 4,4 %, 2022: 4,8 %) in leži nad evropskim povprečjem. Odstotek žensk strokovnjakinj v IKT ostaja enak (17 %) in ne dosega evropskega povprečja. Pri odstotku oseb z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi in več kot osnovnimi digitalnimi spretnostmi prav tako zaostajamo za evropskim povprečjem (Slovenija – SL: 50 %, 20 %; EU: 54 %, 26 %). Metodologija merjenja se je v letošnjem letu nekoliko spremenila in se približala Okvirju digitalnih kompetenc za državljane (v angleščini). Pandemija koronavirusa je pospešila zavedanje o nujnosti usvajanja digitalnih spretnosti za vsakogar, kar je lahko v prihodnje odlična odskočna deska za ukrepe in napredek tudi na tem področju.

V povezljivosti je Slovenija med članicami EU uvrščena na 10. mesto. Uspešni smo pri pokritosti gospodinjstev s fiksnim zelo visokozmogljivim omrežjem (SL: 72 %, EU: 70 %), precej višja od evropskega povprečja pa je predvsem razširjenost optike do prostorov (angleško Fibre to the Premises - FTTP) (SL: 72 %, EU: 50 %). Glede na poročilo zaostajamo z uvajanjem tehnologije 5G, kar je povezano tudi s tem, da je bila dražba za frekvenčne pasove v aprilu 2021.

Na področju integracije digitalne tehnologije se Slovenija med članicami EU uvršča na odlično 9. mesto. Analiza statističnih podatkov razkriva, da je v Sloveniji vsekakor opazen učinek ukrepov iz zadnjih let. Boljši od EU povprečja smo v Sloveniji na področju integracije digitalne tehnologije pri odstotku podjetij, ki uporabljajo e-račune (SL: 58 %, EU: 32 %), storitve v oblaku (SL: 38 %, EU: 34 %) in umetno inteligenco (SL: 12 %, EU: 8 %). Manj uspešni smo pri uporabi velepodatkov. Glede deleža malih in srednje velikih podjetij z vsaj osnovno stopnjo digitalne intenzivnosti (SL: 55 %, EU: 55 %) dosegamo povprečje EU.

Pri digitalnih javnih storitvah je Slovenija napredovala za dve mesti in trenutno zaseda 13. mesto. V Sloveniji 77 % uporabnikov interneta aktivno uporablja storitve e-vlade, v primerjavi s povprečno 65 % uporabnikov v EU. Pod povprečjem EU ostajamo pri javnih digitalnih storitvah, namenjenih posameznikom, medtem ko smo nad povprečjem pri storitvah, ki so namenjene podjetjem. Močno nad evropsko povprečje smo se dvignili tudi pri odprtih podatkih (SL: 92 %, EU: 81 %).

Ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh je še dodala: »Podobno kot Poročilo o razvoju 2022 Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) nas je tudi indeks DESI ponovno opozoril na največji izziv Slovenije na področju digitalne preobrazbe. Gre za človeški kapital oziroma digitalna znanja in spretnosti in prav to področje je ena od ključnih prioritet, ki sem si jih zastavila v tem mandatu. Verjamem, da nam bo z novelo Zakona o digitalni vključenosti (ZSDV) in vsemi ostalimi projekti, ki jih z ekipo na Službi vlade za digitalno preobrazbo načrtujemo, uspelo hitro izboljšati tudi rezultat na tem področju.«

Evropska komisija od leta 2014 spremlja letni digitalni napredek držav članic in na osnovi parametrov pripravi vsakoletno poročilo DESI. Poročilo DESI je do leta 2020 vključevalo analizo na evropski ravni za pet področij digitalnega gospodarstva in družbe: povezljivost, človeški kapital, uporaba internetnih storitev, integracija digitalne tehnologije ter digitalne javne storitve. Leta 2021 je Evropska komisija poročilo DESI prilagodila in uskladila s štirimi glavnimi točkami iz predloga Komisije za sklep o vzpostavitvi programa politike »Pot v digitalno desetletje«, o katerem sta Evropski parlament in Svet pred kratkim dosegla začasni dogovor (v angleščini).