Ministrica Fajon je v razpravi izpostavila, da Slovenija podpira pristop 22 korakov, oblikovanih v okviru pobude za spodbuditev jedrskega razoroževanja, ki vključujejo konkretne cilje, med drugim ukrepe za zmanjšanje tveganja konflikta in nenamerne uporabe jedrskega orožja, zmanjšanje vloge jedrskega orožja v varnostnih politikah in doktrinah, okrepitev sodelovanja in gradnje zaupanja, izboljšanja transparentnosti glede jedrskih arzenalov ter okrepitve arhitekture nadzora oborožitve. Slovenija se je pridružila tudi ločenemu dokumentu pobude o zmanjšanju jedrskih tveganj. S pridružitvijo pobudi Slovenija krepi svoje aktivnosti in prispevek h globalnim prizadevanjem za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.

Ministrica se je zavzela, da države pogodbenice na konferenci Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja ponovno potrdijo kot glavni gradnik globalne neproliferacijske in razorožitvene arhitekture. Doseči je potrebno uravnotežen napredek v okviru vseh treh njenih glavnih stebrov, kar pomeni tudi na področju jedrskega razoroževanja. Potrdila je pripravljenost Slovenije za njeno nadaljnje tesno sodelovanje z ostalimi državami pobude v njihovih naporih za dosego realističnih in uresničljivih ciljev, ki bodo postopoma vodili k cilju sveta brez jedrskega orožja.

Stockholmska pobuda za jedrsko razoroževanje je bila lansirana leta 2019 s strani Nemčije in Švedske in ima trenutno 16 ustanovnih ter 24 pridruženih držav članic. Slovenija se je pobudi pridružila v začetku julija, zaradi njene pragmatične in k rezultatom usmerjene agende na obravnavanem področju, ki hkrati predstavlja tudi nadgradnjo postopnega pristopa k jedrskemu razoroževanju, ki ga že vrsto let dosledno zagovarja slovenska stran.

Ministrica Fajon se je danes na bilateralnih sestankih srečala z belgijsko ministrico za zunanje zadeve Hadjo Lahbib, argentinskim zunanjim ministrom Santiagom Cafierom ter predstavniki Palestine ter Kirgizije. Nadaljuje še s srečanji kolegov iz Švice in Vietnama.