Zasedanja se je udeležilo 256 predstavnikov (v angleščini) iz 73 držav članic Organizacije združenih narodov (OZN, angleško United Nations - UN) ter 111 predstavnikov opazovalcev, kamor sodijo agencije, ki delujejo v okviru OZN ter predstavniki številnih mednarodnih organizacij, predstavniki zasebnega sektorja in akademskega sektorja. V imenu Slovenije se je zasedanja udeležil generalni direktor Geodetske uprave, ki predseduje izvršilnemu odboru evropskega regionalnega združenja skupine strokovnjakov za globalno upravljanje prostorskih podatkov  (angleško Committee of Experts on Global Geospatial Information Management for Europe - UN GGIM Evropa).

Na dnevnem redu plenarnega zasedanja je bila obravnava 16 točk dnevnega reda (v angleščini). Udeležence zasedanja je v uvodu pozdravila Bolgarska ambasadorka pri OZN Lachezara Stoeva (v angleščini), ki je trenutno predsedujoča Ekonomsko socialnemu svetu OZN (angleško Economic and Social Council – ECOSOC). V svojem nagovoru je izpostavila velik pomen dosedanjega delovanja UN GGIM, ki je opisano v obsežnem poročilu o delu odbora strokovnjakov za globalno upravljanje prostorskih informacij (v angleščini), pripravljenim za letošnje zasedanje ECOSOC-a in katerega rezultat je tudi nedavno sprejeta Resolucija 2022/24 z naslovom: "Enhancing global geospatial information management arrangements", ki jo je ECOSOC sprejel na svojem zasedanju 27. 7. 2022. Vsa obravnavana gradiva so dostopna na spletni strani odbora strokovnjakov za globalno upravljanje prostorskih informacij (v angleščini). Izmed številnih obravnavanih točk velja opozoriti na nekatera gradiva, ki so bila pripravljena pred samim zasedanjem kot rezultat dela številnih delovnih skupin in petih regionalnih odborov UN GGIM. Evropski regionalni odbor je udeležencem predstavil nedavno sprejeto Strategijo odbora strokovnjakov za globalno upravljanje prostorskih informacij za Evropo (v angleščini) in program dela za leti 2022 in 2023 (v angleščini).

Sekretariat UN GGIM je pripravil poročilo, v katerem je opisal prizadevanja za nadaljevanje aktivnosti pri opredeljevanju tako imenovane geoprostorske krajine (angleško Geospatial information ecosystem) v bodočnosti. Kot posledica številnih globalnih in tehnoloških sprememb so opredelili prostorske podatke in storitve kot ključni in sestavni del večjega digitalnega ekosistema. Poleg poročila sta bila predstavljena še dva dokumenta, ki sta bila dana v javno razpravo do oktobra 2022. Prvi dokument ima naslov "Future Geospatial Information Ecosystem (v angleščini)" in opisuje predviden prehod od infrastrukture prostorskih podatkov (angleško Spatial Data Infrastructure - SDI) k sistemu sistemov (SoS), drugi pa podaja izhodišča za nadaljnji razvoj SDI na nacionalni ravni in ima naslov "Future National Geospatial Information Ecosystem (v angleščini)".

Poleg plenarnega dela zasedanja je bilo ob robu zasedanja organiziranih še 33 spremljevalnih sestankov in srečanj. Izveden je bil sestanek izvršilnega odbora UN GGIM Evropa, posvet o uvajanju integriranega okvirja za upravljanje prostorskih podatkov v državah članicah OZN, forum o globalnem geodetskem referenčnem sistemu, posvet o digitalnem dvojčku in še vrsta drugih spremljevalnih dogodkov, ki so opisani v agendi spremljevalnih dogodkov (v angleščini), dostopni na spletni strani UN GGIM.