Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo v maju in juniju zbirali prijave slovenskih kandidatov na evropski natečaj dobrih praks podeželja. Prejeli smo 17 prijav, od katerih je strokovna ocenjevalna komisija izbrala 8 najboljših.

Slovenski finalisti letošnjega natečaja po razpisanih kategorijah:

• Zelena prihodnost (Green Futures)

Projekt Povečanje produktivnosti kmetijske pridelave z učinkovito in trajnostno rabo vode (PRO-PRIDELAVA) prispeva k trajnostni rabi vode in pametnem namakanju, in s tem k blažitvi podnebnih sprememb in vplivu na količino in kakovost rastlinske pridelave. V prakso je vpeljal Sistem za Podporo Odločanju o Namakanju (SPON). Kmetje na podlagi nasveta odločajo o času ter o količini dodane vode. Projekt je pomemben, ker je v Sloveniji zelo nizka raven kmetijske pridelave z visoko dodano vrednostjo (zelenjava, jagodičevje), kar je med drugim tudi posledica neznanja o rabi vode.

Projekt Lesni feniks, sofinanciran v okviru ukrepa LEADER, je inovativen že po svojih rezultatih, saj je bila urbana oprema izdelana iz odsluženega lesa. Oprema je bila postavljena v lokalnem okolju in sama po sebi opozarja prebivalce na principe krožnega gospodarstva in omogoča izkustveno privzemanje koncepta ponovne uporabe lesa. Razvit je bil nov pristop k razvoju izobraževalnega procesa, saj so se v projektu k doseganju končnega rezultata povezali gospodarstvo, lokalna skupnost in izobraževalna ustanova.

Novogradnja hleva za krave molznice (High Welfare Floor) je primer dobre prakse, saj takšnega hleva pri nas še ni, hkrati pa je to prvi takšen hlev na svetu. High Welfare Floor (HWF) so inovativna tla za hleve na prosto rejo. Kravam molznicam nudijo suh in udoben prostor za bivanje, ki jim hkrati omogoča naravno obnašanje.

• Digitalna prihodnost (Digital Futures)

Inovacijsko partnerstvo za integriteto ekoloških preskrbovalnih verig s hrano EIP – EKOPAKT naslavlja izzive, s katerimi se srečujejo rejci govejega ekološkega mesa in celotna veriga preskrbe z ekološkim govejim mesom. V Sloveniji namreč nimamo zgrajenega učinkovitega sistema sledljivosti in trženja ekološkega govejega mesa. Veliko mesa vzrejenega na ekološki način, nadaljuje pot po preskrbovalni verigi kot konvencionalno meso. Cilj projekta je vzpostaviti sodobni digitalni sistem sledljivosti ekološkega govejega mesa, ki bo zagotavljal večjo transparentnost celotne preskrbovalne verige od hleva do vilice.

• Odporna prihodnost (Resilient Futures)

S projektom Inovativna zadruga – povezovanje kmetov (V slogi je moč) so ustanovili skupino proizvajalcev krompirja in skupino proizvajalcev zelenjave in sadja v okviru zadruge. S projektom jim je uspelo združiti preko 1700 kmetov. Kmetje sodelujejo med seboj, saj skupaj zagotovijo zadostno količino pridelka, ki ga potrebujejo večji trgovci. So še edina zadruga v Sloveniji, ki odkupuje mleko, živino, les, zelenjavo, krompir in sadje, ter opravlja trgovinsko dejavnost, prodaje vse za kmeta, na enem mestu.

V projektu Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji, gre za povezovanje raziskovalcev, svetovalcev in pridelovalcev pri uvajanju nove klubske sorte jabolk, odporne na jablanov škrlup. Na pobudo pridelovalcev podrobneje raziskujejo tehnologijo pridelave sorte ‘Bonita’ v okviru projekta EIP, ki se v letu 2022 zaključuje. V zadnjem letu so tudi resno pristopili k novemu načinu trženja, v enotni embalaži, točno določene kakovosti plodov in na razpolago v optimalnem času za uživanje.

• Socialno vključujoča prihodnost (Socially Inclusive Futures):

Projekt Xena – Nova učna okolja v mestu in na podeželju je potreben, ker so na območju LAS zaznali potrebo po vzpostavitvi dodatne infrastrukture na področju vzgoje in izobraževanja (en oddelek v vrtcu) ter prostočasnih in drugih aktivnosti. Hkrati pa so ugotovili, da bi bilo treba doseči večjo vključitev ranljivih skupin (otroci, mladi in starejši) na področju samooskrbe, varovanja okolja in ohranjanja narave na območju LAS »Od Pohorja do Bohorja«. Glavni rezultat projekta so štirje programi izkustvenega učenja in štiri nova učna okolja v mestu in na podeželju. Hkrati se je z operacijo prispevalo k učinkoviti rabi virov in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, saj so z vzpostavljenim življenjskim ciklom hrane v operaciji spodbudili nizkoogljično skupnost in skupnost brez odpadkov, ki je temelj krožnega gospodarstva.

Na Goričkem, ki je eno najbolj odmaknjenih ruralnih območij v Sloveniji, je v okviru LEADER projekta LAS Goričko 2020 nastala uspešna zgodba medgeneracijskega sodelovanja Štorklja. Center Štorklja, ki je umeščen na območju Eko socialne kmetije Korenika, mladim in starejšim omogoča inovativno zgodbo socialnega vključevanja ter krepi potencial, ki ga mladim nudi podeželje. Mladim omogoča pridobitev tradicionalnih veščin, starejšim možnost za druženje ter pridobitev digitalnih kompetenc, nenazadnje pa predstavlja vstopno točko za zaposlitev ali podjetništvo na podeželju. Ključna dodana vrednost projekta je vzpostavitev in zagotavljanje trajnosti medgeneracijskega sodelovanja na podlagi inovativnega partnerstva.

Na spletni strani Skupna kmetijska politika lahko najdete več informacij o omenjenih finalnih projektih ter o nadaljnjih korakih glede promocije finalnih osmih projektov, poslanih na Evropsko komisijo.