Pojasnilo glede balzamičnega kisa in Pravilnika o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline

Na predlog predpisa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v roku mirovanja prejelo ugovor Italije. Komisija je rok mirovanja podaljšala za tri mesece, to je do 3. 6. 2021. V tem času je morala Slovenija pripraviti utemeljen odgovor ali predpis popraviti. Slovenija je pripravila ustrezen odgovor in ga v roku posredovala na Evropsko komisijo, povratnih informacij pa ni prejela niti s strani Evropske komisije, niti s strani Italije.

Slovenija s predlogom predpisa nima namena posegati v sloves zaščitenih balzamičnih kisov. Določba v predlogu je enaka kot je v sedaj veljavnem Pravilniku o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline (UL. RS št 2/2004).

Italija namreč v ugovoru meni, da je dajanje v promet proizvoda, imenovanega „balzamični kis“, skladno z našo določbo, nezdružljiva z načeli prava Skupnosti, v katerem so registrirana imena (Aceto Balsamico Tradizionale di Modena, Aceto Balsamico Tradizionale di Reggio Emilia, in Aceto Balsamico di Modena) zaščitena pred izkoriščanjem njihovega ugleda in njihovim navajanjem. Italija meni, da bi bil tak proizvod dan na trg, zavajal evropskega potrošnika, če bi moral izbirati med generičnim „balzamičnim kisom“ in tremi zaščitenimi imeni v Skupnosti. To bi po njihovem mnenju zvedlo potrošnika glede pravega porekla proizvoda.

Zaščita imen pri evropski komisiji se nanaša na imena v celoti. Uporabo negeografskega dela imen dovoljuje tudi evropska zakonodaja, kar je določeno že v predpisu, s katerimi je Italija registrirala zaščiteno geografsko označbo (ZGO) »Aceto balsamico di Modena« ter tudi sodba sodišča EU. V kolikor pride do ugovora posamezne države članice je to proces iskanja končne rešitve in ne uveljavljanja moči.

Slovenija meni, da je poimenovanje balzamični kis generično ime, ki je v splošni uporabi ter ni v nasprotju z zaščitenimi geografskimi poimenovanji, ki jih je registrirala Italija.

Da je pridevnik »balzamični« generičen, potrjuje tudi sodba Evropskega sodišča v zadevi C‑432/18, informacija je bila objavljena dne 4. decembra 2019: Sodišče je razsodilo, da je 1. člen Uredbe Komisije (ES) št. 583/2009 z dne 3. julija 2009 o vpisu označbe v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (»Aceto Balsamico di Modena« - zaščitena geografska označba - ZGO) treba razlagati tako, da se zaščita označbe „Aceto Balsamico di Modena“ ne razširi na uporabo posameznih negeografskih izrazov te označbe. Sodišče poudarja, da registracija zadevne ZGO in zaščita, ki izhaja iz nje, zajemata ime „Aceto Balsamico di Modena“ kot celoto, saj ima to ime nesporni ugled na nacionalnem in mednarodnem trgu. Nasprotno pa negeografski izrazi te ZGO, to je „aceto“ in „balsamico“ ter njihova uporaba v kombinaciji in v prevodu ne morejo imeti koristi od te zaščite, zlasti ker je izraz „aceto“ pogost izraz in izraz „balsamico“ je pridevnik, ki se običajno uporablja za označevanje kisa z grenko-sladkim okusom.

Podobno je zapisano tudi v 10. točki uvodne izjave Uredbe Komisije (ES) št. 583/2009, ki določa: »10) Zdi se, da Nemčija in Grčija v svojih ugovorih glede generičnih značilnosti označbe, predlagane za registracijo, dejansko nista upoštevali navedene označbe v celoti, in sicer „Aceto Balsamico di Modena“, ampak samo nekatere sestavne dele te označbe, in sicer izraze „aceto“, „balsamico“ in „aceto balsamico“ ali prevode teh izrazov. Vendar je zaščita podeljena sestavljeni označbi „Aceto Balsamico di Modena“. Posamezni negeografski izrazi sestavljene označbe, tudi če so uporabljeni skupaj, in njihov prevod, se lahko uporabljajo na ozemlju Skupnosti ob upoštevanju načel in pravil, ki veljajo v pravnem redu Skupnosti.«. Iz te uvodne izjave nedvoumno izhaja, da negeografska izraza zadevne ZGO, in sicer „aceto“ in „balsamico“ ter njuna kombinacija in prevodi ne morejo biti upravičeni do varstva, ki jo zagotavlja ZGO „Aceto Balsamico di Modena«.

Slovenija torej z objavljenim predpisom ne želi zmanjšati slovesa zaščitenih italijanskih balzamičnih kisov, saj je določba o »balzamičnem kisu« ostala enaka, kot je v veljavnem Pravilniku o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline iz leta 2004.

Slovenija tudi meni, da bo slovenski balzamični kis na trgu razpoznaven na enak način, kot do sedaj.