Poročilo o okolju 2022

Vlada je sprejela Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022. Poročila o okolju nastajajo ciklično, praviloma vsake štiri leta, z njimi pa spremljamo stanje narave in okolja, sledimo izvajanju začrtane državne politike njunega varstva ter načrtujemo politike okolja in druge povezane politike.  Poročilo sestavljajo štirje sklopi, in sicer prikaz stanja delov okolja (vode, zrak, narava, tla, podnebje, morje); druge vsebine, povezane s stanjem okolja  (ravnanje z odpadki, hrup in sevanja v okolju, biotehnologija, degradirana območja, nesreče v okolju); presečne vsebine s povezanimi področji (gospodarstvo, energetika, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, promet, zdravje, kemikalije) ter druge presečne vsebine (izobraževanje in ozaveščanje, sodelovanje z javnostjo, mednarodno sodelovanje, izvajanje okoljskih programov, javne službe varstva okolja, poraba sredstev in njihovi viri).

Poglavja so zasnovana tako, da poleg prikaza stanja na posameznem področju opišejo tudi z njimi povezane okoljevarstvene in druge ukrepe, prihodnje izzive in predloge za izboljšano delovanje.

 Glede stanja okolja so ključna sporočila Poročila o okolju v Republiki Sloveniji v 2022:  

• da je stanje okolja v Sloveniji generalno gledano zadovoljivo, kar je posledica načrtne okoljske politike in celovite okoljske zakonodaje ter boljšega poznavanja virov onesnaževanja in pritiskov na okolje;
• zmanjšali so se izpusti onesnaževal v zrak, vode in tla. Nezadovoljivo stanje je značilno le za posamična, manjša območja ali za posamične onesnaževalce. Glede stanja voda nezadovoljivo stanje zadeva kemijsko stanje dela vodnih teles podzemnih voda in trend količinskega obnavljanja podzemne vode. Glede kakovosti zraka nezadovoljivo stanje zadeva lokalno onesnaženje zraka z ozonom. Glede stanja tal je čezmerno onesnaženje značilno za posamične lokacije;   
• v preteklih letih so bila okrepljena prizadevanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti ki se odražajo tudi na stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov. A bo treba za doseganje dolgoročnih ciljev glede ohranjanja vrst in habitatnih tipov, dogovorjenih v EU, še okrepiti ciljne ukrepe in tudi okrepiti sistem spremljanja stanja;
• glede odpadkov se nadaljuje trend boljšega ravnanja z njimi, povečan je delež ločeno zbranih odpadkov in njihova predelava. Izziv ostaja zmanjšanje količine odpadkov oziroma ravnanje z njimi na način, da bodo uporabni kot sekundarne surovine;
• glede hrupa se število ljudi izven urbanih območij, ki so izpostavljeni hrupi cestnega prometa zmanjšuje oziroma se bistveno ne spreminja glede hrupa železniškega prometa. Izziv ostaja zmanjšanje števila ljudi, ki so ob cestah v urbanih območjih izpostavljeni čezmernemu hrupu v nočnem času,
• glede sanacije okoljsko degradiranih območij poročilo prvič prikaže zametke izvajanja sistemskega in celovitega sistema prepoznavanja, ocenjevanja onesnaženosti, načrtovanja in izvedbe sanacijskih del in spremljanja stanja po izvedeni sanaciji,
• najbolj zaskrbljujoči so trendi kazalcev okolja, ki prikazujejo stanje podnebja. Zanje je značilen neugoden (65 %) oziroma glede doseganja ciljev nezadosten trend razvoja (35 %).

Poročilo prvič podrobno prikaže ekološki odtis, ki je v kombinaciji z biokapaciteto visoko sintezni kazalec stanja okolja, ki pa se še premalo uporablja pri načrtovanju in izvajanju politik, ki pomembno vplivajo na stanje okolja (mobilnostna, energetska, prehranska, gozdno-lesna). Ta kazalec tudi nastavi ogledalo prebivalcem Slovenije, ki smo raven razvoja dosegli in ga vzdržujemo oziroma višamo na račun netrajnostne rabe virov.    

 Na podlagi poročila lahko izpostavimo ključne prihodnje izzive okoljske politike. Med posamičnimi področji sta to obvladovanje podnebnih sprememb, še posebej prilagajanje nanje, in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na sistemski ravni pa ostaja prihodnji izziv bolj odločno in s podatki podprto vključevanje okoljskih in podnebnih ciljev v načrtovanje in izvajanje politik sektorjev, ki pomembno vplivajo na okolje in podnebje: energetika, promet, industrija, kmetijstvo in gozdarstvo, graditev in turizem. Doseganje okoljskih in podnebnih ciljev je treba razumeti kot skupni cilj, saj robne pogoje njihovemu razvoju postavlja prav stanje okolja. Gledano širše pa bo treba gospodarski in družbeni razvoj umestiti v okvire zmogljivosti planeta, saj je od tega odvisna uresničitev okoljske vizije »dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta«.

Odgovor Slovenije zaradi neizpolnjevanja obveznosti  o čiščenju komunalne odpadne vode

Vlada je sprejela opredelitev Republike Slovenije v sodnem postopku v zadevi C-328/22 – tožba Evropske komisije proti Republiki Sloveniji pred Sodiščem Evropske unije zaradi neizpolnjevanja obveznostih iz 4., 5. in 15. člena Direktive Sveta 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode ter Priloge I (B) in (D) navedene direktive. Vlada se je seznanila tudi z zahtevo Evropske komisije, da Sodišče Evropske unije Republiki Sloveniji naloži plačilo stroškov postopka.

Vlada je preučila tožbo Evropske Komisije in je v zvezi s tožbenimi navedbami pripravila odgovore in pojasnila, s katerimi daje Državnemu odvetništvu Republike Slovenije naslednja usmeritvena navodila za zastopanje oziroma pripravo odgovora na tožbo:

• Republika Slovenija meni, da je očitek Evropske Komisije o neizpolnjevanju ustreznih obveznosti iz 4. člena Direktive za aglomeracije Kočevje, Trbovlje in Loka neutemeljen, saj Evropska Komisija svoje ugotovitve temelji na primerjavi podatkov, ki so med seboj neprimerljivi, Republika Slovenija meni, da je očitek Evropske Komisije o neizpolnjevanju ustreznih obveznosti iz 4. člena Direktive neutemeljen tudi za aglomeracijo Ljubljana, ker je komunalna odpadna voda iz te aglomeracije obdelana v sekundarnem postopku čiščenja, za kar je Slovenija predložila ustrezen vzorec v skladu s Prilogo I.B Direktive. Poleg tega bodo težave v zvezi z aglomeracijo Ljubljana odpravljene z zaključkom projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje«, financiranim s sredstvi Kohezijskega sklada v skladu z Operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.
• Republika Slovenija meni, da je očitek Evropske Komisije o neizpolnjevanju obveznosti iz 5. člena Direktive za aglomeracije Kočevje, Trbovlje in Loko neutemeljen. Ocena Evropske Komisije temelji na načelu hierarhije med 4. in 5. členom Direktive, vendar Republika Slovenija glede izpolnjevanja obveznosti iz 4. člena Direktive meni, da je očitek Komisije neutemeljen, torej je neutemeljen tudi glede 5. člena Direktive.
• Glede izpolnjevanja obveznosti iz 15. člena in Priloge I(B) in I(D) Direktive: Republika Slovenija meni, da je očitek Evropske Komisije o neizpolnjevanju ustreznih obveznosti iz 15. člena ter Prilog I(B) in I(D) Direktive neutemeljen, in sicer Republika Slovenija ocenjuje, da je v celoti izpolnila svoje obveznosti v zvezi s pogostostjo vzorčenja za aglomeracijo Ptuj (čistilna naprava Markovci), za aglomeracijo Ljubljana (čistilna naprava Brod) pa bodo težave odpravljene z zaključkom projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje«, financiranim s sredstvi Kohezijskega sklada v skladu z Operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. 

Iz navedenih razlogov Republika Slovenija v odgovoru na tožbo Sodišču predlaga, da tožbenemu zahtevku ne ugodi.

Poročilo o poslovanju Rudnika urana Žirovski vrh

Vlada je sprejela Letno poročilo o poslovanju Rudnika urana Žirovski vrh (RŽV), d. o. o. za leto 2021. Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (ZTPIU) določa, da RŽV, za izvajanje nalog po programu izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v RŽV izdela vsako leto poročilo o izvajanju programa za preteklo leto, katerega obravnava in sprejme Vlada Republike Slovenije, ki o tem poroča Državnemu zboru Republike Slovenije. Letno poročilo o poslovanju RŽV, d. o. o. za leto 2021, je bilo pripravljeno na osnovi Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in (ZTPIU). Letno poročilo vsebuje navedbo vseh izvedenih del in aktivnosti zapiranja, sanacije in dolgoročnega upravljanja v letu 2021. Stroškovno je prikazana primerjava izvedenih del z načrtovanimi. Indeks letne realizacije, je glede na načrt 142 %. Letna realizacija je višja od načrtovane zaradi zagotovitve sredstev za obratovanje RŽV in plačila nadomestila zaradi omejene rabe prostora lokalni skupnosti v drugi polovici leta 2021. Prvotno je bilo namreč načrtovano, da se bo RŽV dokončno zaprl v prvi polovici leta 2021, kar pa se zaradi nedokončanih upravnih postopkov, predvsem z vidika dokazovanja dolgoročne stabilnosti odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt, ni izvedlo.

Imenovanji v svet javnega zavoda Park Škocjanske jame  

Vlada je v svet javnega zavoda Park Škocjanske jame, do 15. 3. 2026, imenovala Majo Čepin kot predstavnica Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in mag. Barbaro Žižić Baumgartner kot predstavnico Ministrstva za kulturo. S tega mesta je vlada razrešila Jerneja Franca Premrla kot predstavnika Ministrstva za okolje in prostor in Draga Kreša kot predstavnika Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.