Več sto ravnateljic in ravnateljev je uvodoma nagovorila minister dr. Igor Papič in državni sekretar dr. Darjo Felda. V nadaljevanju pa sta bila gosta na okrogli mizi o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob in minister.

Minister dr. Papič je poudaril, da v novo šolsko leto »vstopamo mirno, pouk se bo izvajal v šoli, otroci in zaposleni ne bodo nosili zaščitnih mask, na šolsko leto smo vsi dobro pripravljeni«. Šole bodo varno, spodbudno in vključujoče okolje.

Prenova vzgojno izobraževalnih programov in programskih dokumentov bo šla v smeri celostnega pristopa zagotavljanja kakovostnega, vključujočega, pravičnega in trajnostno naravnanega sistema področja vzgoje in izobraževanja. »Uredili bomo plačni položaj zaposlenih: ravnateljev, administrativno-računovodski in drugih tehničnih delavcev,« je dejal minister.

Že s 1. septembrom bo na podlagi novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-N) omogočeno napredovanje v naziv mentor in svetovalec tudi na delovnem mestu vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja. Glede na to se bo spremenil Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, medtem ko se bodo ostali členi pravilnika spreminjali po opravljeni dodatni razpravi.

Minister je poudaril, da bo ministrstvo poskrbelo za načrtovanje ustreznih kadrov v vzgoji in izobraževanju. Zaradi predvidenega pomanjkanja tovrstnih kadrov je pristopilo k aktivnostim za vzpostavitev štipendiranja na pedagoških študijskih programih. Za šolsko leto 2022/2023 pa je po desetih letih ponovno razpisalo klasična pripravniška mesta s sklenjenim delovnim razmerjem na področju vzgoje in izobraževanja.

»Zaradi porasta izobraževanja na domu bomo na podlagi analize stanja oblikovali zakonske spremembe, ki bodo šle v smeri zahtevanja enakovrednega izobraževalnega standarda za vse učence,« je na konferenci ravnateljic in ravnateljev napovedal minister, kot tudi, da se v novi evropski finančni perspektivi ponovno načrtuje projekt tako imenovanega zdravega življenjskega sloga. Eden osrednjih ciljev je oblikovanje programa za integrirano preprečevanje in obvladovanje upada gibalne učinkovitosti, povezanih z življenjskim slogom in epidemijo covid-19, pri čemer je posebej izpostavljena vadba oz. telesna dejavnost otrok in mladostnikov.

Na področju srednjega šolstva pa je reševanje pomembnega izziva, ki se nanaša na vpis v srednje šole. Še posebej v srednjih šolah v večjih mestih, so bili v preteklosti glasni pozivi in pobude za spremembo vpisnih pogojev in meril.