Vlada je na svoji 1. seji 1. 6. 2022 naložila ministrstvom, organom v sestavi ministrstev in vladnim službam pripravo poimenske preglednice vseh:

• od 1. 1. 2020 do 1. 6. 2022 novo zaposlenih javnih uslužbencev,
• od 1. 1. 2020 do 1. 6. 2022 trajnih oziroma začasnih premestitev znotraj organa,
• od 1. 1. 2020 do 1. 6. 2022 trajnih in začasnih premestitev med organi.

Preglednice je zbralo Ministrstvo za javno upravo, ki je na podlagi podatkov pripravilo prvo tovrstno analizo, katere namen je bil na osnovi podatkov preveriti, ali je pri novih zaposlitvah, premestitvah in drugih kadrovskih potezah prihajalo do neustreznih oziroma neprimernih praks kadrovanja in v primeru, da so takšne prakse zaznane, ugotoviti ali je šlo v takšnih primerih zgolj za posamične primere, ali dejansko obstajajo vzorci ravnanj, ki predstavljajo odstop od osnovnih načel uslužbenskega sistema (na primer načela enakopravne dostopnosti delovnih mest za vse kandidate in strokovne neodvisnosti državne uprave).

Ugotovitve predstavljajo osnovo za pripravo in nadgradnjo sistemskih sprememb uslužbenskega sistema, ki bodo okrepile neodvisnost in profesionalnost ter strokovnost uradništva in v prihodnje preprečile morebitna neustrezna ravnanja.

Namen analize ni bil presoja zakonitosti posameznih postopkov zaposlitev, saj to ni v pristojnosti Ministrstva za javno upravo, pač pa inšpekcijskih organov, poleg tega posamezne postopke zaposlitve v celoti izvaja posamezen državni organ.

Ugotovitve:

• V analiziranem obdobju se je skupno število zaposlenih v organih državne uprave povečalo za 512 (iz 31.334 na 31.846), kar predstavlja 1,63% povečanje.
  
  
• V analiziranem obdobju je bilo skupno število kabinetnih zaposlitev 243. Podatki kažejo, da je 79 javnih uslužbencev, ki so bili kabinetno zaposleni, nadaljevalo z delom v organih državne uprave (za določen ali nedoločen čas), tudi po prenehanju mandata funkcionarja, na katerega zaupanje so bili vezani, kar znaša 32,5% vseh kabinetnih zaposlitev. Ko smo analizirali tako imenovane prehode iz kabinetnih zaposlitev v zaposlitve za nedoločen čas po časovnih obdobjih, ugotavljamo, da posebej izstopata zadnja dva meseca pred nastopom nove vlade, ko število prehodov znaša trikratnik (315%) mesečnega povprečja v celotnem obdobju analize.
  
  
• Glede premestitev znotraj organov državne uprave podatki kažejo, da je bilo v analiziranem obdobju opravljenih skupaj 23.388 premestitev, od tega med posameznimi organi 1507 premestitev. Ugotoviti je možno, da je velika večina premestitev znotraj posameznega državnega organa, kar je lahko povezano tudi s premestitvami na drugo delovno mesto, zgolj iz razloga višanja plačnih razredov, ne pa iz potreb delovnega procesa. Malo je primerov premestitev med posameznimi organi, ki bi kazali na mobilnost javnih uslužbencev znotraj internega trga dela.
  
  
• V analiziranem obdobju je bil za 49,8% kabinetnih zaposlitev ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi določen višji plačni razred, kot bi jim sicer pripadal glede na zahtevnost delovnega mesta, saj je bil uporabljen institut plačnega sistema, ki izjemoma omogoča določitev višjega plačnega razreda. Omenjeni institut iz drugega odstavka 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju se v praksi uporablja res izjemoma in v utemeljenih primerih.
  
  
• Med pripravo analize se je pokazalo tudi, da mora vlada podatke o zaposlenih v državni upravi vsakič posebej zbirati iz štirih različnih podatkovnih baz, kar je v dobi digitalizacije nesprejemljivo, saj morajo biti podatki odločevalcem na voljo v najkrajšem možnem času.

Rešitve in ukrepi:

Na Ministrstvu za javno upravo so že v pripravi izhodišča za nadaljnji razvoj uslužbenskega sistema, ki bodo med drugim naslovila tudi ukrepe za krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev ter večjo fleksibilnost pri upravljanju s kadri v javni upravi.

V zvezi s postopki ob novih zaposlitvah pripravljamo izhodišča za razvoj uslužbenskega sistema, ki bodo po vzoru drugih evropskih držav predlagala, da se presojo kandidatk in kandidatov vodi centralizirano oziroma se jo izloči iz posameznega organa. S tem bi bila zagotovljena enakopravna obravnava vseh kandidatk in kandidatov, tudi kabinetno zaposlenih.

Stopnja mobilnosti javnih uslužbencev med posameznimi organi državne uprave je na zelo nizki ravni, kar ni optimalno z vidika učinkovitosti državne uprave. Mobilnost javnih uslužbencev znotraj internega trga dela organov državne uprave je pomembna z vidika razvoja interdisciplinarnosti, prenosa znanja, hitrejšega in bolj optimalnega pridobivanja ključnih kadrov in strokovnjakov znotraj državne uprave in ne neprestanega višanja števila zaposlenih. V ta namen že pripravljamo digitalno orodje, ki bo omogočalo lažje iskanje kandidatov znotraj državne uprave in prostih mest.

Prav tako bo treba vključiti v okvir sprememb tudi institut, ki omogoča uvrstitev kabinetno zaposlene osebe v višji plačni razred oziroma se takšni osebi določi višja osnovna plača. V tej zvezi po treba določiti jasne kriterije, kdaj je zvišanje plačnega razreda upravičeno.

Glede tovrstnih analiz v prihodnje se kaže, da so te (predvsem z vidika načrtovanih sistemskih sprememb) potrebne in so uporabno orodje. Pripravljene bodo v obliki rednih letnih poročil.