Skoči do osrednje vsebine

Predsednik Borut Pahor prejel veliko nagrado Jožeta Plečnika 2022

Veliko nagrado Jožeta Plečnika (Grand Prix Jože Plečnik 2022), ki jo Uprava Praškega gradu od leta 2018 podeljuje za izjemne dosežke na področju arhitekture, gradbeništva in varstva arhitekturne dediščine, so letos prvikrat podelili državniku. V letu, ko obeležujemo 150. letnico Plečnikovega rojstva, jo je prejel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Portret dveh moških, s pogledom usmerjenim v kamero. Moški na levi drži v rokah uokvirjen zapis o prejemu nagrade, ki mu jo je vročil moški na njegovi levi

Veliko nagrado Jožeta Plečnika 2022 je predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju vročil direktor Uprave Praškega gradu Ivo Velíšek. | Avtor: Tamino Petelinšek/STA

1 / 3

Predsednik Pahor je nagrado prejel za njegov dolgoletni doprinos in podporo češko-slovenskim odnosom v kulturi ter dolgoletno podporo sodelovanju med Upravo Praškega gradu in slovenskimi institucijami. Nagrado mu je vročil Ivo Velíšek, direktor Uprave Praškega gradu.

Slovesnosti ob podelitvi nagrade v Predsedniški palači sta se udeležila državni sekretar mag. Marko Rusjan in Tomaž Štoka iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Slednji je zbrane nagovoril v imenu delovne skupine strokovnjakov s področij varovanja, ohranjanja in upravljanja kulturne dediščine, ki so pod vodstvom Ministrstva za kulturo pripravili nominacijo za vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na Unescov seznam svetovne dediščine. 

Proces priprave nominacije del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za Unescov seznam svetovne dediščine je združil slovenske dediščinske in muzejske ustanove, nacionalne in občinske javne institucije, posamezne strokovnjake in poznavalce, lastnike in lokalno skupnost. Obsežno in kompleksno delo, ki ga je opravila interdisciplinarna delovna skupina pod vodstvom Špele Spanžel z Ministrstva za kulturo, je temeljilo na izsledkih preteklih raziskav in predstavitev Plečnikove ustvarjalnosti starejših generacij ter na vzpostavljenem sistemu varstva Plečnikove dediščine – predvsem umestitev arhitektovega dela v Unescov kontekst pa je zahteval sodobne pristope in nove premisleke, ponovno odkrivanje znanega in vrednotenje v svetovnem, ne le evropskem kontekstu.

Vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na Unescov seznam svetovne dediščine (28. julij 2021) je dokaz strokovnosti in zavzetosti kompetentnih slovenskih strokovnjakov, ki so med drugim za svoje delo prejeli tudi Plečnikovo medaljo, ter potrditev sistematične skrbi za Plečnikovo dediščino.

Na Ministrstvu za kulturo menimo, da pristop k varovanju, ohranjanju in razvijanju tako imenovane Plečnikove Ljubljane torej zahteva pristop k dediščini, ki se zaveda dosežkov preteklosti in se razvija okoli meščanov. Verjamemo, da bo Unescov pečat pomagal pri razmisleku o resničnih potrebah, pri iskanju najboljših možnosti, načrtovanju dobro premišljenih posegov v prostor in snovanju objektov.

Ministrstvo za kulturo skupaj s strokovnimi službami in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije zagovarja kontinuirano in odprto sodelovanje z lokalnimi oblastmi – saj nas druži ravno skupna skrb za kakovostni javni prostor. Tudi to je bil eden od razlogov za letošnje Plečnikovo leto na nacionalni ravni. Poleg tega ministrstvo vzpostavlja tudi širok dialog z vrsto strokovnih, izobraževalnih, profesionalnih, stanovskih organizacij in posameznikov, ki jih dediščina 20. stoletja še posebej zanima.

Ker so podlaga za vse pretehtane in argumentirane odločitve mednarodni strokovni standardi in prakse, ministrstvo skupaj z Unescom in mednarodnimi partnerji sodeluje pri izobraževanju upravljavcev Unescove dediščine, ki bo septembra potekalo v Ljubljani. Pripravlja tudi simpozij o strokovnih vprašanjih in izzivih upravljanja dediščine 20. stoletja, ki bo prinesel najnovejše strokovne usmeritve glede presoj posegov na dediščini in konkretne prakse primerljivih držav, izveden pa bo oktobra.

Predsedniku Borutu Pahorju iskreno čestitamo.