Državna sekretarka Službe vlade za digitalno preobrazbo dr. Aida Kamišalić Latifić je predstavila novosti in rešitve, ki jih na področje boja proti nezakonitim vsebinam na posredniških platformah prinaša Akt o digitalnih storitvah (DSA), sprejet julija 2022 v Evropskem parlamentu. Poudarila je, da »je naloga boja proti razširjanju škodljivih vsebin na spletu kompleksna, zato morajo v njej sodelovati vsi deležniki: od uporabnikov – ustvarjalcev vsebin in posredniških platform, do zaupanja vrednih prijaviteljev, raziskovalcev in kompetentnih organov držav«.

Predstavnica Mirovnega inštituta Brankica Petković je povedala, da podpirajo napore Unije, da na tem področju regulira oz. harmonizira pravila, težava pa se pojavi v sami implementaciji, saj imamo v Sloveniji veliko zakonov, ki urejajo to področje, a jih ne izvajamo v zadostni meri.

Da vlada pripravlja aktivnosti, predvsem na področju osveščanja uporabnikov spletnih platform v boju proti sovražnemu govoru in glede spremembe zakonodaje, je zagotovila Petra Bezjak Cirman, vršilka dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje.

Katarina Klepec, pravosodna svetnica na Vrhovnem državnem tožilstvu pa je poudarila, da je kazenski pregon zadnji korak v učinkovitem preprečevanju sovražnega govora na spletu in da je treba pred njim izkoristiti vse ostale možnosti, s preventivo na prvem mestu. Z največjimi težavami se na tožilstvu soočajo zaradi anonimnosti uporabnikov spletnih platform, saj je zakonodaja za platforme v Evropski uniji veliko boj restriktivna kot za tiste v Združenih državah Amerike.

Eirliani Abdul Rahman, članica Sveta za zaupanje in varnost na Twitterju ter v Laboratoriju za globalno diplomacijo v Združenih državah Amerike, je prepričana, da bodo rešitve Akta o digitalnih storitvah dober korak in zgled tudi državam v ostalih delih sveta pri iskanju rešitev za boj proti razširjanju škodljivih vsebin na spletu.

Google se po besedah Marcina Olenderja, ki v podjetju vodi sektor za vladne zadeve in javno politiko, ukvarja z izboljšavami samodejnih algoritmov za odstranjevanje škodljivih vsebin in zaviranje njihovega razširjanja. Opozoril je na pomen samoregulacije platform in njihovo družbeno odgovornost, saj bodo imeli takšni ukrepi korist tudi za platforme v smislu zaupanja uporabnikov in večje konkurenčnosti.

Vsi sogovorniki so se strinjali, da pretirano upravljanje škodljivih vsebin lahko poseže v svobodo izražanja, zato je treba skrbeti za uravnoteženost. Od spletnih platform se glede na določbe Akta o digitalnih storitvah pričakuje, da sodelujejo pri pripravi kodeksov ravnanja, da jih implementirajo v svojih pogojih uporabe in da sodelujejo z vsemi akterji pri omejevanju razširjanja škodljivih vsebin.

Prav tako je potrebno zaščititi najbolj ranljive skupine družbe, med katerimi so otroci in mladostniki, jih osveščati o škodljivosti sovražnega govora in jih opolnomočiti, da bodo uporabljali mehanizme poročanja in zaščite. 

Udeleženci so predstavili več izkušenj in dobrih praks in se strinjali, da sta potrebni boljša digitalna in medijska pismenost družbe ter vključevanje in okrepljeno sodelovanje vseh deležnikov na področju učinkovitega preprečevanja sovražnega govora na spletu.