MOP je v sodelovanju z Geodetsko upravo RS (GURS) že v preteklih letih začel z aktivnostmi, potrebnimi za razvoj sistema za zaznavanje sprememb v prostoru. V okviru projekta Pilot MOP analizira uporabo satelitskih in lidarskih podatkov za zaznavanje sprememb v prostoru ter pripravlja načrt za celovit sistem, namenjen spremljanju posegov v prostor. Lidarski podatki so podatki letalskega laserskega skeniranja Slovenije, v glavnem izvedenega v letih 2014–2015 (LSS). Tehnika zajema lidarskih podatkov sodi med natančnejše metode daljinskega zaznavanja zemeljskega površja, ki z merjenjem razdalje med površjem in laserskim skenerjem omogoča zajem višine merjenih objektov. Prednost te tehnologije pred drugimi metodami daljinskega zaznavanja je tudi v možnosti prodiranja laserskih pulzov skozi vegetacijo in neodvisnost od vremenskih razmer. V okviru projekta se je za potrebe identifikacije neevidentiranih ali spremenjenih stavb in utrjenih površin izvedlo primerjalno študijo uporabnosti satelitskih posnetkov (Sentinel-2), lidarskih podatkov (LiDAR) in digitalnih ortofoto posnetkov (DOF). Študija zaznave sprememb na osnovi satelitskih posnetkov (Sentinel-2), temelji na izdelavi klasifikatorja za štiri razrede pokritosti (pozidano, gola tla, nizka in srednja vegetacija, višja vegetacija) in na medsebojni primerjavi klasificiranih posnetkov. Če je med dvema obdobjema zaznana ustrezna sprememba v razredu pokritosti, sistem opozori na nove utrjene površine (slika 1).

Satelitski posnetki Sentinel-2 imajo v primerjavi z ortofoto posnetki boljšo časovno ločljivost, kar je ključna prednost za pravočasno odkrivanje potencialno nedovoljenih posegov v prostor. S satelitskimi posnetki bi lahko ob upoštevanju omejitev (na primer oblačnost, sneg in pogostost sprememb) monitoring izvajali na letni ravni za območje cele države. Posnetki so uporabni za odkrivanje utrjenih površin, večjih od 500 m².

Satelitski posnetki Sentinel-2 imajo v primerjavi z ortofoto posnetki boljšo časovno ločljivost, kar je ključna prednost za pravočasno odkrivanje potencialno nedovoljenih posegov v prostor. S satelitskimi posnetki bi lahko ob upoštevanju omejitev (na primer oblačnost, sneg in pogostost sprememb) monitoring izvajali na letni ravni za območje cele države. Posnetki so uporabni za odkrivanje utrjenih površin, večjih od 500 m².

Študija z lidarskimi podatki je usmerjena v iskanje stavb, pri katerih se evidentirane višine v katastru stavb razlikujejo od višin, izračunanih iz lidarskih podatkov. Takšne stavbe pri monitoringu obravnavajo kot potencialno spremenjene (rumene pike na sliki 2). Lidarski podatki so se izkazali za uporabne, kadar se izračunane višine razlikujejo od evidentiranih za več kot 3 m. Prednost lidarskih podatkov je tudi v odkrivanju objektov, ki jih delno ali v celoti prekriva vegetacija. Na levi in srednji sliki slike 2 so vidne krošnje, ki zakrivajo objekt (obrisi stavb iz katastra stavb (zeleni poligoni) na sliki 2). S filtriranjem višin se vegetacija odstrani in pridobi višina objekta za potrebe monitoringa posegov v prostor (desna slika).