Ministrici Irena Šinko in dr. Emilija Stojmenova Duh sta se najprej udeležili uvodne predstavitve. Predstavniki Lokalne akcijske skupine (LAS), Istra in Fakultete za Elektrotehniko so predstavili projekt »Šmarje, pametna vas« in »Smart Agro Grape«. V okviru projekta pametne vasi se želi z uvajanjem naprednih informacijskih orodij izboljšati raven kakovosti življenja krajanov vseh generacij. Za ta namen je bila izdelana tudi strategija digitalnega razvoja vasi. Aktivnosti lokalne skupnosti in partnerjev so potekale štiri leta, v tem času pa so identificirali potrebe, razvoj skupnih rešitev in uvajanje novih pristopov na področju digitalizacije podeželja. Skupaj z deležniki so si vsi skupaj ogledali vas Šmarje, ki je primer uvajanja koncepta pametnih vasi na podeželju.

V nadaljevanju je sledil ogled pilotnega projekta v vinogradu kmetije Kralj v Škocjanu. Sodobne tehnologije so bile v vinogradu vpeljane s pomočjo projekta »Smart agro grape«. Le te kmetovalcem pomagajo pravilno oceniti razmere in pogoje v vinogradih. Ministrica Šinko je bila po ogledu vinograda nad sodobno tehnologijo navdušena: »S sodobnimi tehnologijami lahko zmanjšamo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, kar je v tem času bistvenega pomena, saj gre tudi evropska uredba, ki je trenutno v predlogu zakonodaje v smer zmanjševanja le teh. Tako lahko uporabljamo sredstva, ki so okolju bolj prijazna in v manjših količinah.« Dodala je, da so taki projekti dobri za prihodnost, bo pa potreben interes tudi med kmeti, da bi imeli takih naprav po Sloveniji več.

Ministrici sta se v nadaljevanju srečali tudi z lokalnimi kmeti, ki so združeni v projektu in se povezujejo s ciljem uvedbe sodobnih tehnologij v kmetijstvo. Ministrica Irena Šinko je udeležencem med drugim tudi predstavila, kako bodo projekti digitalizacije v kmetijstvu in pametnih vasi podprti tudi v novem strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027. Digitalizacija v kmetijstvu in razvoju podeželja sodita med ključne razvojne prioritete za prihodnje programsko obdobje. Projekta sta sicer podprta tudi s sredstvi, programa razvoja podeželja (PRP), čezmejnega sodelovanja (INTERREG) in Evropskega partnerstva za inovacije (EIP).