Odločno zavračamo očitke, da bi MNZ ravnal diskriminatorno, še zlasti zaradi dejstva, da je zakonodaja na tem področju podnormirana in ne določa zakonskega pooblastila za sprejem podzakonskega predpisa, ki bi natančneje uredil postopek. Prav tako ne obstaja sodna praksa s tega področja. Prav zato je MNZ že začel pripravljati pobudo za spremembo zakonodaje na način, ki bo jasno določil področje seznanitve volivcev s podatki o kandidatih in njihovih naslovih za posredovanje potrjenih obrazcev podpor.

Enotna praksa že od leta 2007

MNZ je ob vsakokratnih predsedniških volitvah vse od leta 2007 pošiljal vsebinsko enotna navodila (Prilogi 2a in 2b). Tudi za letošnje predsedniške volitve je MNZ na enak način kot doslej pristojne inštitucije (npr. upravne enote, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport) seznanil z naslovi že štirih predsedniških kandidatov (Priloga 3) in to možnost imajo tudi vsi ostali predsedniški kandidati. 

Zakonodaja ne predpisuje načina oddajanja podpisov podpor. MNZ je zato to pravno praznino odpravil na način, da pred vsakokratnimi predsedniškimi volitvami pravnim osebam iz 4. odstavka 47. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) pošlje navodila, na kakšen način naj izvajajo dejavnost overitve podpisov volivcev na obrazcih podpore. Tako MNZ ravna že vse od leta 2007 ob vsakokratnih volitvah.

Iz priložene dokumentacije (priloga št. 4) izhajajo informacije o posredovanih naslovih ob posameznih volitvah:

• ob zadnjih državnozborskih volitvah zaprosil za posredovanje podatkov nismo prejeli,
• ob volitvah v Evropski parlament v letu 2019 smo prejeli štiri zaprosila,
• ob predsedniških volitvah v letu 2017 smo prejeli informacijo o naslovu, ki ga je kandidat posredoval izključno Upravni enoti Ljubljana, ki je naslov tudi objavila,
• ob izvajanju lokalnega referenduma v Občini Dol pri Ljubljani v letu 2016 smo prejeli eno zaprosilo,
• ob državnozborskih volitvah v letu 2014 smo prejeli tri zaprosila za objavo naslova,
• ob volitvah v Evropski parlament v letu 2009 smo posredovali en naslov.

Samo od začetka leta 2019 pa je bilo takšnih dopisov z naslovi pobudnikov kar 23 (Priloga 1).

Zakonodaja ne predpisuje načina oddajanja podpisov podpor

MNZ je v skladu z določbama 14. in 34. člena Zakona o državni upravi (ZDU-1) med drugim pristojno tudi za izvajanje upravnih notranjih zadev, kamor spada tudi izvedba volilnih opravil, ki so določena v področnih zakonih, ki urejajo volitve. 

V 13. členu Zakona o volitvah predsednika republike (ZVPR) je določeno, da volivci določajo kandidate s podpisovanjem, pri čemer posamezno kandidaturo lahko določi skupina najmanj pet tisoč volivcev. V 9. členu ZVPR je določeno, da se glede posameznih vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena (tudi na primer način oddajanja podpisov v podporo posameznikovi kandidaturi), smiselno uporabljajo določbe ZVDZ.

V 47. členu ZVDZ je določen postopek oddajanja podpore kandidatom s podpisom na predpisanem obrazcu. Obrazec volivec načeloma podpiše osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice (na upravni enoti), za nekatere primere pa je določena izjema od tega splošnega pravila (4., 5. in 6. odstavek 47. člena ZVDZ). Izjeme so osebe, ki so med potekom roka, določenega za predložitev list kandidatov, v bolnišnicah, domovih za starejše občane, zavodih za invalidne osebe in podobnih zavodih, in osebe na prestajanju zaporne kazni. Te lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi posebej za to pooblaščena oseba organa oziroma pravne osebe. Prav tako lahko osebe, ki med potekom roka za zbiranje podpisov stalno ali začasno prebivajo v tujini, svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi uradna oseba diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije v tujini ali oseba, ki jo za potrjevanje identitete volivcev določi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Tudi osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, vendar zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo pred pristojni organ osebno in se ne nahajajo v zavodih iz četrtega odstavka tega člena, lahko svojo podporo kandidatu ali listi kandidatov dajo pred uradno osebo pristojnega organa, ki takšno osebo obišče na domu najpozneje šest dni pred iztekom roka za predložitev list kandidatov.

Ker morajo volivci, ki prebivajo v ustanovah iz 4. odstavka 47. člena ZVDZ, obrazce podpore sami poslati bodočim kandidatom, je MNZ vzpostavilo prakso, da se naslovi, na katerih kandidati zbirajo podporo, v teh ustanovah objavijo samo na izrecno zaprosilo bodočega kandidata. Kandidati za predsednika republike so namreč dejansko znani šele po tem, ko Državna volilna komisija preizkusi zakonitost vloženih kandidatur (17. člen ZVPR). MNZ dejansko ne more vedeti, kdo vse zbira podpise podpore in kdo vse namerava vložiti kandidature s podpisi volivcev. Najava kandidature namreč ni formalno dejanje v volilnem postopku; MNZ bi za najave kandidatov lahko vedel zgolj na podlagi medijskih poročanj, katerih spremljanja pa mu po uradni dolžnosti ne določa noben predpis. Edini način, da MNZ lahko uradno in formalno izve, kateri posameznik zbira podpise podpore (in na katerem naslovu), je, da mu posameznik to sam sporoči in zaprosi za posredovanje svojega kontakta organom in pravnim osebam iz 4. odstavka 47. člena ZVDZ oziroma dipomatsko-konzularnim predstavništvom Republike Slovenije v tujini (5. odstavek 47. člena ZVDZ).

Zakon ne vsebuje podrobnejših navodil, kako naj se postopek dajanje podpore pred pooblaščeno osebo organa oziroma pravne osebe izvede, niti zakon ne daje pooblastila pristojnemu ministru ali Državni volilni komisiji (DVK), naj postopek podrobneje uredi s podzakonskim predpisom. Ob tem Ustavno sodišče ugotavlja, da ZVPR in ZVDZ pooblaščata DVK samo za določitev obrazca za dajanje podpore, način dajanja podpore kandidatu pa je izrecno pridržan obema zakonoma, ker po svoji vsebini pomeni urejanje načina izvrševanja volilne pravice.

Tudi Ustavno sodišče RS je že zavzelo stališče (Sklep Ustavnega sodišča RS št. Up-716/18 in Up-745/18 z dne 17. 5. 2018), da se od bodočih kandidatov pričakuje skrbnost pri uresničevanju volilne pravice. Prav tako je Ustavno sodišče izpostavilo, da načelo enakosti volilne pravice ni kršeno, če so v zakonu predvidene alternativne možnosti pridobivanja podpore za kandidaturo na volitvah Državnega zbora oziroma kombinacija teh možnosti (Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-336/96 z dne 4. 3. 1999).