Premišljeno in ciljano ukrepanje za omilitev draginje

Ob prevzemu vlade smo se zavedali resnosti dogajanja v mednarodnem prostoru in vpliva na razmere v domačem okolju, zato smo pripravili celovit paket omilitvenih in ciljno usmerjenih ukrepov na področju energetske in prehranske draginje. Naša strategija je zasnovana v treh stebrih: energetika, hrana in prehranske verige, nafta in naftni derivati. Z ukrepi iščemo ravnovesje, pri katerem vsak deležnik – država na eni strani, trgovci na drugi in potrošniki na tretji strani - nosi del bremena povišanih cen. Ključni cilj sprejetih ukrepov je odpravljanje negotovosti za gospodarstvo in potrošnike.

Kot je razvidno na spletnem mestu www.gov.si/draginja, smo nekatere ukrepe že sprejeli. Tako je npr. znižanje DDV za dobave električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo. ki bo v veljavi do 31. maja prihodnje leto, ukrep, ki potrošnike razbremenjuje posledic podražitve energentov v času njihove največje porabe, torej med ogrevalno sezono. Že julija pa je vlada omejila cene električne energije in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in v primeru plina tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev, kot so bolnišnice in domovi za starejše. Enoletna regulacija cen je začela veljati 1. septembra, prvič se bo poznala na oktobrskih računih. Poleg tega so od 21. junija na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest po nekaj manj kot dveh letih cenovne liberalizacije spet regulirane cene 95-oktanskega bencina in dizla. Tudi v tem primeru regulacija trenutno zaenkrat velja eno leto.

Zagotovili smo tudi že pomoč gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Podjetja lahko pridobila enostavno pomoč, ki predvideva do 500.000 evrov sredstev in kritje do 30 odstotkov upravičenih stroškov ali posebno pomoč v višini do dva milijona evrov in enako do 30 odstotkov upravičenih stroškov. Pomoč lahko dobijo tudi energetskointenzivna podjetja, pri katerih je znesek prav tako omejen na dva milijona evrov, pri čemer pa bodo podjetja ob dokazovanju izgube iz poslovanja lahko zaprosila za povračilo do 50 oziroma do 70 odstotkov upravičenih stroškov.

Vsi vladni ukrepi so ciljano usmerjeni in ranljive skupine prebivalstva so med ključnimi naslovniki. Vsi prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter invalide bodo najpozneje novembra 2022 prejeli enkratni energetski dodatek. S pomočjo civilne družbe bomo poskrbeli za večjo informiranost posameznikov, ki so upravičeni do varstvenega dodatka, a ga še ne prejemajo. Posledično bodo tudi ti posamezniki dobili energetski dodatek.

Na področju energetike pa je bil na vladi že sprejet nov paket energetske zakonodaje, ki vključuje  predloga  novele  zakona  o  oskrbi  s plini in interventnega  zakona  o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo ter predlog poroštvenega zakona za energetska podjetja, in naj bi bil bo v DZ predvidoma sprejet 13. septembra.

Zunanja politika: Slovenija sodi v jedro EU

Ker je energetska kriza vseevropski izziv, se predsednik vlade kot strokovnjak s področja energetike zelo intenzivno vključuje tudi v iskanje rešitev na evropski ravni. Njegova prizadevanja, pobude in strokovnost je zaznala tudi vodilna revija s področja zunanje politike Foreign Policy. Na ravni EU se tako tudi po zaslugi Slovenije pripravljajo prvi ukrepi, ki bodo Evropejcem zagotovili mirnejši vstop v zimsko obdobje.

Ob tem naj poudarimo, da je proaktivna drža predsednika vlade na evropski ravni naletela na tako pozitiven odziv tudi zaradi preusmeritve slovenske zunanje politike nazaj k jedrnim državam EU. Slovenija se pod zdajšnjo vlado zelo jasno in nedvoumno zavzema za spoštovanje vladavine prava, evropske vrednote pa so postavljene v jedro našega zunanjepolitičnega razmisleka in delovanja. Nedavni obisk predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na blejskem Strateškem forumu vse to le še potrjuje.

Dobri odnosi s sosednjimi državami so pomembni tudi pri iskanju rešitev za energetsko krizo. Za Slovenijo je tako zelo pomemben dosežen solidarnostni sporazum med Slovenijo in Italijo za oskrbo s plinom.

Zdravstvo: stabilizacija razmer in zagotovitev zdravih temeljev slovenskemu javnemu zdravstvu

Pandemija je dodobra pretresla slovensko javno zdravstvo in prinesla na plano vse težave, ki so se na tem področju kopičile vrsto let. Zato smo ukrepanje v zdravstvu postavili v vrh naših prednostnih zadolžitev in v prvih stotih dneh tudi že naredili prve, zelo konkretne korake. Zdravstvo je izjemno večplasten sistem, zato je razumljivo, da so pogledi na reševanje zadev pogosto zelo različni. A naša predvolilna zaveza – stabilizacija ter krepitev javnega zdravstvenega sistema – ostaja nespremenjena tudi v prihodnje. Ravno zato, da bi bile rešitve sprejete z najširšim družbenim soglasjem, smo ustanovili več delovnih skupin, ki se intenzivno poglabljajo vsaka v svoje področje delovanja, tudi glede čakalnih vrst. Njihovi predlogi bodo srednje- in dolgoročno usmerjeni, saj na vse izzive v zdravstvu ni moč ustrezno odgovoriti v času trajanja enega mandata. Kratkoročnemu stabiliziranju razmer je namenjen že sprejeti interventni zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, napredek pa je opazen tudi na področju izboljšanja informatizacije in digitalizacije zdravstva.

Ob vsem tem se zdi, da je covid-19 kar nekako stopil v ozadje naših življenj, čeprav je seveda še vedno močno prisoten. Toda – naučiti se moramo živeti z njim -in s priporočili, ki jih je pripravila skupina dr. Fafangla, smo na dobri poti, da nam to tudi uspe. Zapiranje družbe ni rešitev. Rešitev je v zaščiti ranljivih članov družbe in naši solidarnosti z njimi. Kljub temu je pomembno, da je že bila sprejeta novela zakona o nalezljivih boleznih, ki je odpravila ugotovljeno ustavno neskladnost zakona. Uresničevanje odločb ustavnega sodišča je eden ključnih elementov vladavine prava in odprava neustavnosti je zagotovo pomemben korak k njeni krepitvi.

Tudi zato je vlada že izpolnila še eno izmed koalicijskih zavez in podprla zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki so ga pripravili v Inštitutu 8. marec. S tem so vrnili v prejšnje stanje 11 zakonov, ki so jih doletele spremembe v času prejšnje vlade.

Spoštovanje pravne države je temelj našega delovanja

Pandemija je razgrnila tudi težave sodobne demokracije in nam pokazala, kako malo je treba, da se sprevrže lastno nasprotje. V vladi Roberta Goloba smo zavezani spoštovanju pravne države in vladavini prava. Zavedamo se, da lahko samo močne in neodvisne institucije ubranijo demokratičnost naše družbe, zato že od prvega dne po imenovanju vlade sprejemamo konkretne ukrepe za njihovo krepitev. Prav tako si ves čas prizadevamo za tesen dialog s civilno družbo in krepimo nevladni sektor.

Dejstvo je, da so ljudje med pandemijo izgubili zaupanje, da jih bodo institucije lastne države ščitile. Zato se v zdajšnjih razmerah trudimo povrniti predvsem zaupanje javnosti. Pri tem velja posebej poudariti umik soglasja za pregon ljudi, ki so mirno uresničevali svojo ustavno pravico do zborovanja in izražanja mnenj, krepitev tožilstva in jasno razmejitev vlog med tožilstvom in policijo, imenovanje evropskih tožilcev … Gre za pomembne ukrepe, s katerimi želimo skleniti krog zaupanja med institucijami države in njenimi prebivalci. Povsem jasno se namreč zavedamo, da lahko zastavljene cilje uresničujemo le, če nam ljudje zaupajo. Naslednje volitve bodo preizkus tega zaupanja, gradimo pa ga vsak dan sproti, od prvega dne nastopa mandata.

Financiranje gasilskih in drugih nevladnih organizacij s področja zaščite, varovanja in pomoči ob aktiviranju državnega načrta

Ob vsem naštetem ne moremo mimo obsežnega požara na Krasu, ki nam je vsem skupaj poslal pomembno opozorilo o vplivu podnebnih sprememb na naše okolje, pa tudi okrepil zavest o pomenu solidarnosti in prostovoljstva v družbi. Brez predanih in pogumnih prostovoljnih gasilcev bi požar težje ukrotili. Celotno dogajanje pa je bila tudi spodbuda za izboljšanje financiranja gasilstva in civilne zaščite: pripravili smo novelo zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, po kateri bodo gasilske in druge nevladne organizacije s področja zaščite, varovanja in pomoči ob aktiviranju državnega načrta dodatno financirani po urah, opravljenih s strani njihovih pripadnikov.

Korak naprej tudi na drugih področjih

Delo posameznih resorjev v minulih stotih dneh je predstavljeno v dokumentu dosežkov vlade. Razumljivo je, da so bila nekatera področja bolj v ospredju, druga manj, a povsod smo se trudili, da naredimo korak naprej.