Minister Marjan Šarec: »Zgodovina nas uči, da za vsakim trpljenjem pridejo svoboda, mir, demokracija. Znamo to ceniti? Znamo to čuvati in varovati?«

»Kaj lahko človek mojih let pove po vseh teh presunljivih besedah, ki smo jih danes slišali? Besede izpadejo tako puhle, plehke, nepomembne in tako izumetničene proti vsemu, kar se je tukaj dogajalo,« so bile njegove misli v uvodu.

»Kraj, kjer stojimo danes – kraj spomina in opomina, bi morala zaznamovati sonce in idilična narava, pa ga je zaznamovalo ogromno trpljenja,« je nadaljeval. »Taborišče, ki je stalo tukaj, je samo uresničevalo zlobni načrt fašizma. Ne pozabimo, da sta bila fašizem in duce vzor nacizmu. Fašizem je divjal že zdavnaj prej, ko nacizma še ni bilo oziroma je obstajal samo v blodnih zapisih knjig, kot je denimo Mein Kampf, kjer so se proizvajale blodne ideje, da je lahko neka rasa več vredna od druge. To taborišče je v polnosti uresničevalo ta načrt – iztrebiti »nižje in manj vredne rase.«

Po ministrovih besedah si danes, ko gledamo vsa ta obeležja, ne moremo predstavljati, da je bilo to kadarkoli mogoče. »A vendar zgodovina človeštva ni zgodovina miru in sožitja, temveč je zgodovina vojn, potujčevanja, zavajanja in okupacije ter zgodovina, kako prevladati drug nad drugim.«

Čeprav so vmes svetla obdobja, ko vendarle prevladata sodelovanje in sožitje, je danes, po ministrovih besedah, evropski mir znova na preizkušnji. »Spet se blizu nas dogaja vojna, spet umirajo ljudje, spet matere skrivajo svoje otroke, ti spet ne morejo v šolo, so nekje kot begunci prepuščeni na milost in nemilost drugih narodov, hvaležni za vsak obrok in vsako oblačilo.«

»Nam pa ta kraj govori tudi, da se vsako trpljenje enkrat konča,« je še nadaljeval ter dodal: »In tukaj je vzniknila Rabska brigada, ki je šla pogumno v boj, na poti k svobodi in na poti k temu, da bo pregnala sovražnika.«

Zgodovina nas uči, da za vsakim trpljenjem pride svoboda, pride mir in pride demokracija. »A vendar – kje smo danes? Znamo to ceniti? Znamo to čuvati in varovati? To se mora vprašati vsak sam. Naj se nikoli več ne ponovi,« je svoj govor sklenil minister Šarec.

Minister je pred začetkom slovesnosti pred obeležje položil venec, ob koncu pa prižgal svečo pred obeležje, kjer je nekoč stalo žensko in otroško taborišče.

Slovesnosti ob 79. obletnici osvoboditve taborišča so se udeležili tudi predsednik Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB) Marijan Križman, podpredsednik združenja hrvaških borcev Dinko Tamarut in prvič tudi predstavnik italijanske antifašistične organizacije državni predsednik VZPI ANPI Gianfranco Pagliarulo. 

Koncentracijsko taborišče Kampor na Rabu je bilo eno najhujših fašističnih taborišč v drugi svetovni vojni. V njem je bilo od julija 1942 do septembra 1943 zaprtih okoli 15.000 Slovencev, Hrvatov in Judov, med njimi tudi mladoletni otroci. Veliko jih je umrlo zaradi lakote in nehumanih pogojev nastanitve. Interniranci so v tajnosti organizirali osvobodilno gibanje ter po kapitulaciji Italije septembra 1943 razorožili italijansko posadko in oblikovali Rabsko brigado.