Kot je uvodoma dejala ministrica, so migracije običajen pojav in naša stalnica, »zato jih ne moremo dojemati kot družbene krize, temveč kot običajen del razvoja in dinamike družb.« So vse bolj kompleksne, pogoste in številčne, zato se moramo kot družba nanje primerno odzivati. Večino migracijskih tokov še vedno predstavljajo zakonite migracije, ki jih vzpodbuja želja po boljšem ekonomskem življenju, izobrazbi, združitvi družine in podobno. »Kljub temu pa se na žalost vedno bolj povečujejo tudi tako imenovane prisilne migracije, to je migracije oseb, ki bežijo pred vojnami, konflikti, kršitvami človekovih pravic in nenazadnje tudi večjimi naravnimi katastrofami.«

Letošnje leto je še posebej zaznamovano z rusko agresijo na Ukrajino, ki se je začela 24. februarja in zaradi katere je iz Ukrajine razseljenih že več kot sedem milijonov oseb. To ima neposreden vpliv tudi na Evropsko unijo (EU). Tako je bilo do konca avgusta po podatkih Evropske agencije za azil v državah članicah EU registriranih že več kot 4,2 milijona oseb z začasno zaščito, v Sloveniji okoli 7000.

Zaradi množičnega in nenadnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v EU, ki je sledil v prvih dneh in tednih po začetku ruske invazije, je Svet EU na predlog Evropske komisije 4. marca 2022 soglasno sprejel sklep, s katerim je bila prvič aktivirana Direktiva o začasni zaščiti iz leta 2001. Gre za institut, ki se je po 21 letih svojega obstoja v primeru Ukrajine prvič uporabil v praksi. »Za množični prihod oseb iz Ukrajine lahko ugotovimo, da gre za klasično situacijo, ki jo direktiva naslavlja, zato je bila soglasna in hitra podpora aktivaciji direktive s strani vseh držav članic razumljiva, hkrati pa nosi tudi pomembno politično sporočilo, s katerim je EU Ukrajincem sporočila, da niso sami in da bo EU za njih ustrezno in kar se da hitro poskrbela,« je dejala ministrica.

Tako kot druge države članice se je pri implementaciji Direktive o začasni zaščiti tudi Slovenija soočila z več izzivi. Sprva predvsem pri koordinaciji delovanja in usmerjanja izvajanja zakonodajnega okvira organov, ki so pristojni za vodenje postopkov začasne zaščite. V kratkem časovnem roku je bilo treba zagotoviti tehnične zmogljivosti za izdajo izkaznic oseb z začasno zaščito. Prav tako je velik izziv tudi zagotovitev ustreznih nastanitvenih in sprejemnih kapacitet. Vse bolj aktualno tudi pri nas pa postaja vprašanje oseb z začasno zaščito, ki se vračajo v Ukrajino, in oseb, ki začasno zaščito že uživajo v drugi državi članici oziroma po pridobitvi v Sloveniji zanjo zaprosijo tudi v drugi državi članici EU. Prav tako se v praksi pojavljajo vprašanja ugotavljanja upravičenosti do začasne zaščite oseb, ki imajo poleg ukrajinskega tudi državljanstvo ene izmed držav EU.

Zanemariti ne gre niti pričakovanih izzivov, ki se nakazujejo in so odvisni predvsem od spreminjajočih razmer v Ukrajini. Velika večina oseb z začasno zaščito je trenutno nastanjenih na zasebnih naslovih, pri prijateljih, sorodnikih, kar se lahko v prihodnosti spremeni, predvsem v primeru daljšega trajanja vojne v Ukrajini. Države članice bodo tako morale zagotoviti zadostno število dolgoročnih nastanitvenih zmogljivosti, pri čemer je treba upoštevati tudi vse večje migracijske pritiske na azilne sisteme.

Zaradi začasne narave začasne zaščite (uvedena je namreč za eno leto z možnostjo podaljšanja do skupno tri leta) pa se odpira tudi vprašanje dolgotrajnejše integracije oseb z začasno zaščito, ki se v Ukrajino ne bodo želele vrniti, in s tem povezano zagotovitvijo ustreznega statusa.

»Ne glede na številne izzive, ki jih prinaša uporaba sicer dolgo časa neuporabljenega mehanizma začasne zaščite, sem prepričana, da bomo z usklajenim delovanjem vseh deležnikov in ob uporabi orodij, ki so bila na ravni EU razvita v zelo kratkem času, pri njihovem premagovanju uspešni. Začasna zaščita je tako institut, ki je bil dalj časa pozabljen, sedaj pa je stopil v ospredje in dobiva vse vidnejšo vlogo, predvsem pri zagotovitvi takojšnje in začasne zaščite za razseljene osebe ter pri razbremenjevanju vedno bolj obremenjenih azilnih sistemov,« je na koncu poudarila ministrica.