Z Zakonom o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank se je  uzakonil postopek sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti, ki upošteva odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-295/13. Zoper zakon sta bili na Ustavno sodišče podani dve zahtevi za oceno ustavnosti (Banka Slovenije in Državni svet) ter več pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo Banke Slovenije, marca 2020 začasno zadržalo izvrševanja zakona, januarja 2021 pa je prekinilo odločanje in Sodišču Evropske unije v predhodno odločanje predložilo osem vprašanj.

Glede vprašanja o zaupnosti bančnih podatkov je Sodišče Evropske unije presodilo v prid veljavni rešitvi v Zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Odločilo je namreč, da pri izrednih ukrepih, ki so bili sprejeti v letih 2013 in 2014, in v zvezi s katerimi so bile uporabljene informacije in dokumenti, ki so v obravnavanem primeru sporni, ne gre za nadzorne ukrepe, ampak za reorganizacijske ukrepe, ki jih je sprejela Banka Slovenije v svoji (vzporedni) funkciji kot organ za reševanje. Sodišče je svojo odločitev oprlo tudi na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pintar in drugi proti Sloveniji, ki je presodilo, da je poznavanje okoliščin in razlogov na podlagi katerih je prišlo do posega v lastninsko pravico oškodovancev potrebno, da lahko slednji vložijo pravno sredstvo zoper ta poseg, s tega vidika pa so odločilne zlasti informacije v zvezi z izidi obremenitvenih testov in pregledom kakovosti bančne aktive.

Glede kršitve prepovedi monetarnega financiranja države je sodišče v današnji sodbi presodilo, da bi, v kolikor bi bremena financiranja reševanja bank nosila centralna banka kot organ za reševanje, to povzročilo kršitev prepovedi monetarnega financiranja države ali poseglo v finančno neodvisnost centralnih bank.

Ne glede na današnjo sodbo Sodišča Evropske unije je treba glede odločitve o ustavnosti zakona počakati na končno odločitev Ustavnega sodišča. Ker pa se na Ministrstvu za finance zavedamo, da je potrebno čim prej zagotoviti postopek bolj učinkovitega sodnega varstva, smo že pristopili k dodelavi procesnih rešitev. Pri tem je naše vodilo oblikovati takšne rešitve, na podlagi katerih bi se vzpostavil sodni postopek, ki bo vključeval procesne rešitve, ki bodo v največji možni meri usklajene tudi s sodno vejo oblasti, ki bo zakon izvajala.