Udeležence seminarja je uvodoma pozdravil direktor Urada za okrevanje in odpornost mag. Josip Mihalic, ki je poudaril pomen in pomembnost širokega poznavanja uporabe načela »da se ne škoduje bistveno« (angleško: Do No Significant Harm – DNSH) za doseganje zelenih ciljev.

Skladno z načelom DNSH nobena naložba in reforma načrta ne sme bistveno škodovati nobenemu od šestih opredeljenih okoljskih ciljev. Ti so: blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, trajnostna uporaba in varstvo vodnih virov, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja, prehod v krožno gospodarstvo ter varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

Države članice so morale ob oddaji svojih načrtov za okrevanje in odpornost Evropski komisiji predložiti tudi predhodno oceno skladnosti z načelom za vsak ukrep v svojem načrtu, tako za naložbe kot za reforme. Spodbujanje zelenega prehoda je namreč poleg krepitve digitalizacije ključni cilj Mehanizma za okrevanje in odpornost. Poleg načela DNSH zeleni vidik okrevanja krepi tudi zahteva, da mora biti vsaj 37 odstotkov odhodkov sredstev za naložbe in reforme iz vsakega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost namenjenih doseganju podnebnih ciljev. V slovenskem načrtu je predvideno, da bo za to namenjenih 42,5 odstotka vseh sredstev.

Erato Panayiotou iz podjetja PwC je zbranim predstavila zakonodajo, smernice in pravila glede izpolnjevanja načela DNSH ter pristop k ocenjevanju izpolnjevanja načela. Izpostavila je tudi ključne ugotovitve pregledanih primerov projektov v Sloveniji in drugih državah članicah ter opisala, na kakšen način pristopiti k implementaciji in spremljanju načela. Predavateljica je bila skupaj s predstavniki skupnega sekretariata Evropske komisije za okrevanje in odpornost ter Uradom za okrevanje in odpornost na voljo za odgovore in pojasnila.

Seminarja, ki je potekal v hibridni obliki, se je udeležilo več kot 150 predstavnikov ministrstev in njihovih izvajalcev ukrepov ter drugih deležnikov.