Akcija je bila sofinancirana  s strani Ministrstva za okolje in prostor (MOP), pri njej so sodelovali so še Uprava Republike Slovenije (RS) pomorstvo, Direkcija za vode RS, Vodno gospodarsko podjetje (VGP) Drava Ptuj, Marjetica Koper, Komunala Izola, Okolje Piran, obalne občine Ankaran, Koper, Izola, Piran, Krajinski park Strunjan, Krajinski park Debeli rtič, društvo Ekologi brez meja, Park Istra in drugi.

Potek akcije in najbolj pogosti odpadki

Kljub izredno slabemu vremenu je od skoraj 200 prijavljenih na akcijo prišlo in čistilo kar 55 prostovoljcev. Lokacija Debeli rtič je bila najbolj izpostavljena vetru in dežju, najmanj pa lokacija Koper - Žusterna. Najmlajši udeleženec akcije je imel 16 mesecev, otroci so čistili še v Izoli. V vetru in dežju je prostovoljcem in organizatorjem uspelo počistiti del Izole, Kopra in Fiese. V Fiesi, okoli jezer, je čistila mednarodna ekipa prostovoljcev iz Parka Istra. Med najbolj pogostimi odpadki so bili na prvem mestu zopet cigaretni ogorki. Teh so skupine, ki so lahko beležile odpadke, skupno pobrale 3335 kosov. Cigaretni ogorki so predstavljali 84% vseh najdenih odpadkov. Skupno je 55 prostovoljcev pobralo 3963 kosov odpadkov. Zelo pogosti odpadki so bili trdi koščki plastike, mehki koščki plastike (plastične folije) in pokrovčki pijač.

Andreja Palatinus, nacionalna koordinatorica projekta Čista obala na ravni International Coastal Cleanup in podjetnica, je izpostavila, da je bila Slovenija prva država v Jadranskem morju, ki je pričela z analizo odpadkov v morju. Čista obala je bila prvi projekt, s pomočjo katerega so prostovoljci pričeli zbirati podatke o morskih odpadkih v slovenskem morju. Od leta 2008, ko se je vse skupaj začelo, je v čistilni akciji Čista obala sodelovalo 1428 posameznikov, ki so v tem času pobrali in kategorizirali skupno več kot 185.000 odpadkov, ali več kot 3 tone smeti. Število odpadkov, ki se jih v povprečju zbere, se v povprečju vrti okoli številke 160 odpadkov na 100 metrov obale. So pa v večini to plastični odpadki, in sicer je največ odpadkov iz plastike za enkratno uporabo. Letos je bil opažen porast odpadkov za enkratno uporabo iz alternativnih materialov, kot so na primer papirnate slamice, lesena mešala in žličke ter lesene palčke za sladoled. Ti odpadki nakazujejo uveljavljanje direktive o omejevanju plastičnih proizvodih za enkratno uporabo (SUP Direktiva), a premajhno ozaveščenost glede pravilnega odlaganja teh odpadkov v koše s strani obiskovalcev obale. Podatke o vrstah, številu in teži odpadkov se pobira prilagojeno po evropskem seznamu odpadkov. Podatke se posreduje v sklopu organizacije International Coastal Cleanup v Združene države Amerike, ki izda letno poročilo o stanju morskih odpadkov v svetu.

Predstavitev vzorcev mikroplastike

Po čistilni akciji se je srečanje nadaljevalo pod streho, v HEKI - v laboratoriju, ki temelji na konceptu družbene znanosti. Dogodek je bil organiziran s strani Zavoda TRI-NITI, v sodelovanju z Europe Direct Koper- Capodistria (PiNA) ter projektom World Swim. Pod mikroskopom so si udeleženci ogledali mikroplastiko. Vzorce je predstavil Tine Bizjak z IVRS. Doktorica biologije, Mateja Grego, raziskovalka na Morski biološki postaji Piran z Nacionalnega inštituta za biologijo je prikazala način vzorčenja mikroplastike v vodnih okoljih in sedimentih. Z nami je podelila rezultate projekta “Pirati plastike - Dajmo, Evropa!”, ki kažejo, da je najpogostejši odpadek na rečnih brežinah ravno plastika, ter da je več kot polovica pregledanih slovenskih vodotokov onesnaženih z mikroplastiko, ki se izlivajo v morje.

Na dogodku so bili v okviru okrogle mize vključeni še inovator Hakim El Khiar, dr. Jerneja Jug Jerše (vodja predstavništva Evropske komisijie v Sloveniji), Martin Strel (projekt World Swim – s poudarkom na mikroplastiki), Andreja Palatinus (nacionalna koordinatorica akcije Čista obala) in Miha Vivoda (društvo Naredi nekaj za naravo). Dogodek je moderirala Špela Grohar (Zavod TRI-NITI). 

Barcelonska konvencija

Na 22. rednem zasedanju držav pogodbenic Konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja (Barcelonska konvencija) s protokoli – Konferenca pogodbenic (angleško Conference of the Parties-COP 22) v organizaciji Programa Združenih narodov za okolje - Sredozemski akcijski načrt (angleško United Nations Environment Programme - Mediterranean Action Plan (UNEPUNEP/MAP) decembra 2021, kjer je Slovenija vodila EU usklajevanja v okviru predsedovanja Svetu EU, je bil sprejet in potrjen pravno zavezujoč posodobljen dokument – Regionalni načrt o ravnanju z odpadki v morju (angleško Regional Plan on Marinne Litter Management in the Mediterranean), ki je stopil v veljavo 25. julija 2022. V dokumentu je načrtovano (z natančno časovnico izvedbe ukrepov) ambiciozno izvajanje načrta za upravljanje z morskimi odpadki v Sredozemlju, njihovo preprečevanje in zmanjšanje ter varstvo morskega okolja in s tem tudi skrb za biotsko raznovrstnost in morske ekosisteme. Namenjen je za izboljšanje upravljanja v Sredozemlju z namenom podpore državam pogodbenicam Barcelonske konvencije pri učinkovitem spopadanju z izzivi odpadkov v morju, v kontekstu trojnih kriz planeta (to je onesnaževanje, biotska raznovrstnost in podnebne spremembe), zlasti v zvezi z razsežnostmi preventivnih in predhodnih ukrepov, krožnega gospodarstva, ravnanja s plastiko in mikroplastiko ter integrirane rešitve v različnih sektorjih.

Eden od mnogih predpisanih ukrepov v Regionalnem načrtu o ravnanju z odpadki v morju je tudi – redno izvajanje nacionalne akcije čiščenja odpadkov v morju, na obalah in iz morja ter ocenjevati njihovo učinkovito izvajanje. Prav izvedba redne nacionalne akcije čiščenja obale je eden izmed ukrepov, ki ga v Sloveniji s podporo MOP uspešno izvajamo od leta 2014 dalje. Vsakoletno pa potekajo tudi številne manjše čistilne akcije na lokalni ravni, kar je zelo spodbudno in pomembno tudi za ozaveščanje javnosti in izboljšanja stanja v morskem okolju.