Gre za mednarodni dogodek, kjer se srečajo odločevalci, strokovnjaki, civilna družba in zainteresirana javnost. Namen tedna je,  da se okrepi ozaveščanje o morju in njegovem zaledju, o njegovem naravnem in gospodarskem potencialu ter da se opozori na tveganja, s katerimi se morje in njegovo zaledje soočata zaradi naravnih pojavov in človekovih dejavnosti.  Dogodek je namenjen tudi ozaveščanju o delovanju in skupnih izzivih, s katerimi se soočajo države v okviru markoregionalnih strategij.

Državni sekretar mag. Matej Skočir je poudaril pomen Tedna sredozemske obale in makro-regionalnih strategij. Ki ga je prepoznala tudi Evropska komisija, ki ga v svojem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu ocenila kot primer najboljše prakse. Po tem vzoru tudi sama od leta 2020 organizira Teden makro-regionalnih strategij. Slovenija ima specifični geografski položaj, saj leži na stičišču Alp, Panonske kotline, Dinarskega sveta in Sredozemlja in je zato aktivna v vseh treh evropskih makro-regijah - podonavski, jadransko-jonski in alpski. Rezultati preteklih srečanj nakazujejo na uspešno vzpostavljeno sodelovanje na vseh ravneh, lokalnih, regionalnih in meddržavnih, saj so se preko na novo vzpostavljenih partnerstev že  pripravile in izvedle kakovostne rešitve za doseganje skupnih ciljev na širšem območju regij, s poudarkom na trajnostnem upravljanju skupnega morja in obale držav v Jadranski ekoregiji.

Projekti

Slovenija med drugim uspešno promovira in izvaja Jadransko-jonske makro-regionalne strategije  preko projektne pisarne Facility Point v Izoli (gre za podporo izvajanju Strategije EU za jadransko-jonsko regijo) , ki jo je pridobila v okviru procesa Jadransko-jonske makro-regionalne strategije.

Slovenija prav tako uspešno koordinira steber Kakovost okolja Jadransko-jonske makro-regionalne strategije, kjer si prizadeva za inovativen, ekosistemski pristop k upravljanju morja in obale. Vodilni projekt, ki ga v okviru tega stebra koordinira, je povezava obale in prostorskega načrtovanja na morju. Projekt je namenjen inovativnemu pristopu upravljanja obale in morja za katerega je značilno upoštevanje ekološke povezljivosti. Za doseg tega cilja v ekoregji Jadran so bila identificirana štiri čezmejna pilotna območja: območje v Tržaškem zalivu, otočje Jabuka, zaliv Bosna in Hercegovina ter ožina Otranto.

Državni sekretar mag. Matej Skočir je izpostavil, »da smo kot prvi v ekoregiji Jadrana in Ionije sprejeli sodoben pomorski prostorski načrt, ki temelji na upoštevanju inovativnega pristopa upravljanja morja in obale, to je upoštevanje ekološke povezljivosti pri načrtovanju razvoja na kopnem, morju in obali. Inovativno metodo je na primeru upravljanja morja in obale Vzhodnega Jadrana Slovenija predstavila tudi v okviru Konference Združenih narodov o oceanih letos junija«. 

Predsedovanje Slovenije Barcelonski konvenciji

Pomembno vlogo ima Slovenija tudi v okviru Konvencije Združenih narodov za varstvo Sredozemskega morja oziroma Barcelonske konvencije- Slovenija bo drugo leto gostila 23. zasedanje pogodbenic v Sloveniji in s tem prevzela dvoletno predsedovanje omenjeni konvenciji za obdobje 2023 – 2025. Državni sekretar je povedal, »da to predstavlja veliko odgovornost, hkrati pa tudi priznanje Sloveniji za do sedaj opravljeno delo in konstruktivno vlogo pri reševanju izzivov tudi v širšem Sredozemskem prostoru.»