Republika Slovenija je skladno s pravnim okvirom EU zavezana dosegati cilje na področju obnovljivih virov energije (OVE). Cilj do leta 2020 je bil 25 % OVE v končni porabi energije, s sprejemom Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) pa je Slovenija zavezana doseči cilj vsaj 27 % do leta 2030. Ti cilji se bodo s posodobitvijo Direktive o spodbujanju uporabe energije še zviševali.

Zvišane ambicije, ki so bile dogovorjene v okviru sprejetega t.i. Evropskega podnebnega zakona in posledično zakonodajnega paketa »Pripravljeni na 55%« v letu 2021, dodatno pa še vojna v Ukrajini, so EU dodatno spodbudile k čimprejšnjem prenehanju odvisnosti od uvoza fosilnih goriv iz Rusije, zato bo v kratkem cilj na ravni EU neprimerno višji (predlog Evropske komisije in Evropskega parlamenta je povečati cilj OVE do 2030 na vsaj 45%), kar se bo prelilo tudi v nacionalne cilje OVE, pri čemer gre pričakovati, da bi lahko Evropska komisija v svojem uradnem priporočilu kot primerni  cilj za Slovenijo do leta 2030 ocenila delež 40 – 45 %  OVE v končni porabi. To je skoraj dvakrat višje od cilja za leto 2020, ki ni bil dosežen, kar je že vodilo v to, da je Slovenija manko za leto 2020 morala dokupiti prek statističnega prenosa (strošek je bil cca 5 mio EUR), za leto 2021 in v prihodnje pa bi nedoseganje ciljev OVE lahko našo državo stalo  bistveno več. Ta sredstva bi lahko vlagali v investicije v OVE v Sloveniji, kar bi poleg koristi za okolje prineslo koristi tudi za gospodarstvo (razvoj panoge, nova delovna mesta).

Evropska komisija ugotavlja, da so ključne ovire za OVE vseh držav članic praktično enake: v prvi vrsti so izpostavljeni dolgotrajni (večletni) in kompleksni administrativni postopki umeščanja v prostor, pri čemer naj bi se postavitev naprav na OVE prednostno spodbujala na umetnih površinah, kot so strehe, območja prometne infrastrukture, odlagališča odpadkov, industrijska območja, degradirana območja, rudniki, umetna vodna telesa, umetna jezera ipd.

Gre torej za vseevropski problem, ki smo ga dolžni nasloviti tudi v Sloveniji. Slovenija je na repu držav članic EU, če gledamo povečanje deleža OVE med leti 2010 in 2020, in sodi med najmanj ambiciozne države EU glede ciljev povečanja deleža do 2030, zato je nujno potrebno spremeniti zakonodajni in strateški okvir, ki ureja spodbujanje rabe OVE. Ta cilj zasleduje tudi nov zakon.

Predlog Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije

Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu

Prometni sektor je eden največjih povzročiteljev izpustov toplogrednih plinov in onesnaževalcev v okolju, obenem pa prispeva znaten delež h končni rabi energije. Evropski zeleni dogovor in zakonodajni sveženj »Pripravljeni na 55« zahtevata odločno ukrepanje držav članic, da bi zamejili in zmanjšali izpuste iz prometnega sektorja, med drugim s prehodom na alternativne energente, zlasti elektriko.

V ta namen Slovenija potrebuje celovito zakonodajo, ki bo sistematično uredila področje vzpostavljanja infrastrukture za alternativna goriva v prometu in uvedla mehanizme za spodbujanje prehoda na alternativna goriva.

Na Ministrstvu za infrastrukturo smo zato pripravili in v javno obravnavo vložili osnutek Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. S tem zakonom naslavljamo zahteve svežnja »Pripravljeni na 55«, v okviru katerega se poleg prenove direktive o spodbujanju obnovljivih virov energije, ki je določila cilj za prometni sektor, pripravlja tudi nova evropska uredba o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu (AFIR). Ta bo države članice zavezala k doseganju nacionalnih ciljev na področju vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu v določenih časovnih obdobjih. S predlaganim zakonom želimo urediti način doseganja teh ciljev. Trenutno veljavna nacionalna Uredba o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva iz leta 2017, ki je v slovenski pravni red prenesla Direktivo 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ne nudi več zadostnega pravnega okvirja za doseganje okrepljenih ciljev.

Novi zakon bo medsektorske narave in bo povezoval področji prometa in energije. S tem zakonom bo določen pravni okvir za vzpostavitev, razvoj, širitev in varno uporabo interoperabilne in uporabnikom prijazne polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu za cestni, zračni in pomorski promet ter tri vrste energentov, tj. električno energijo, vodik in zemeljski plin.

Predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu

 Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predloga zakonov v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si, najkasneje do 19. 10. 2022 oziroma do 20.10. 2022.