»Razvoj prihodnosti je tesno povezan z našo zmožnostjo povezovanja in sodelovanja,« je poudaril državni sekretar Koprivc in ob tem spomnil, da je tudi »nedavno uspešno zaključen partnerski sporazum z Evropsko komisijo plod intenzivnega sodelovanja z vsemi resorji, kohezijskimi regijami, lokalnimi skupnostmi in Evropsko komisijo«.

Partnerski sporazum Sloveniji v obdobju 2021-2027 omogoča prejetje 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev. Največji del sredstev je namenjen za izvajanje kohezijske politike (3.212,6 milijona evrov), del za odpravljanje materialne prikrajšanosti (29,4 milijona evrov), del pa je namenjen za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (23,9 milijona evrov).

»Pri pripravi sporazuma smo si prizadevali za čim večjo vključitev makroregionalnih prioritet, saj makroregije predstavljajo edinstveno rešitev in platformo za sodelovanje državnih institucij,  pa tudi akademske sfere, lokalne ravni, sodelovanja nevladnega sektorja. Kohezijska politika mora delovati povezano, ko pridemo do skupnih izzivov med državami,« je dejal Koprivc. Kot primer je izpostavil morje, ki ne prepozna administrativnih meja, saj se denimo onesnaženje morja ene države brez zadržkov preliva v drugo. »Narava je živ dokaz, da je neka regija ali država tako močna, kot je močna povezanost v njej in hkrati tako šibka, kot je šibek njen najšibkejši člen. V odnosu do snovalcev politik v Bruslju bomo torej ravno tako močni, kot bo močna naša povezanost v regiji,« je dejal državni sekretar Koprivc.

Povezanost Jadransko-jonske EU makroregije zagotavljajo partnerji strateškega projekta EUSAIR Facility Point, ki ga vodi Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in katerega projektni partner je danes gostujoča občina Izola, je dejal Koprivc in dodal: »Skupaj gradimo na konkretnih idejah za prihodnost regije. Zato lahko s ponosom povem, da smo dosegli dogovor, da bo Slovenija na obstoječem znanju in izkušnjah še naprej vodila ta projekt.«