Stališče Slovenije do predloga Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi fitofarmacevstkih sredstev

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Slovenija je zaskrbljena zaradi pravno zavezujočih ciljev na ravni EU za 50-odstotno zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih FFS ter uporabe bolj nevarnih FFS do leta 2030. Države članice bi v okviru opredeljenih parametrov morale določiti svoje nacionalne cilje zmanjšanja, da bi zagotovile, da bodo cilji na ravni EU doseženi. Slovenija zato izraža veliko zaskrbljenost v zvezi z izpostavljenimi predlogi Komisije.

Slovenija ne nasprotuje ciljem zmanjšanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS), vendar meni, da je potrebno vzeti v obzir razlike med državami in njihovim kmetijstvom. Zaradi omejenih naravnih danosti in strukture kmetijstva ima Slovenija določene posebnosti, kot so veliko število majhnih kmetijskih gospodarstev. Velik delež kmetij se nahaja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijstvo (75% kmetijskih površin), na teh območjih je opuščanje kmetijske dejavnosti največje. Slovenija ne podpira splošne popolne prepovedi uporabe FFS na občutljivih območjih v delu, ki se nanaša na Naturo 2000, zavarovana območja narave in območja zavarovana po vodni direktivi. Podpira pa sprejem ukrepov omejevanja ali prepovedi rabe določenih FFS na teh območjih, ki imajo negativni vpliv na cilje ohranjanja narave, stanje voda oziroma vire pitne vode. Slovenija meni, da v predlogu ni ustrezno upoštevana tudi razpoložljivost alternativnih metod, ki bodo nadomestile kemična FFS. Zato si bo Slovenija prizadevala, da bi na tem področju ostala izjema.

Slovenija ima najvišji delež kopne površine v območjih Nature 2000 med vsemi državami članicami in sicer 37,9 %. Tovrstna občutljiva območja potrebujejo tudi prilagojeno upravljanje habitatov, kar počne določen del kmetij in v kolikor izgubimo te kmetije, izgubimo tudi mrežo vzdrževalcev habitatov, ki lahko preprečuje zaraščanje pokrajine in omejuje širjenje invazivnih rastlin. Poleg tega v kmetijskem smislu večina od teh področij že sedaj spadajo med kmetijsko ekstenzivna območja. Prepoved rabe FFS na vseh vodovarstvenih območjih, ki so zavarovana zaradi oskrbe s pitno vodo, je bistveno širša od trenutnih omejitev kot so prepoved rabe določenih FFS na najožjih vodovarstvenih območjih ter omejitve na širših vodovarstvenih območjih, ki sledijo iz vodne direktive in tudi iz ukrepov skupne kmetijske politike. V primeru prepovedi uporabe vseh FFS na občutljivih območjih, bi bilo prepovedano uporabljati FFS kar na 41% njiv, na 23% hmeljišč, 33% vinogradov, 31% sadovnjakov in 32% oljčnikov. Takšna prepoved je za Slovenijo nesprejemljiva, saj bi imela velike posledice na zagotavljanje prehranske varnosti. V primeru sprejetja določb, bi bila prepovedana raba FFS na 40% vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, kar je v nasprotju z eno izmed glavnih usmeritev Strateškega načrta za obdobje 2023- 2027, kjer je določena trajnostna pridelava hrane na celotnem območju Slovenije in povečanje samooskrbe. S tem bi bila prehranska varnost še bolj pod vprašanjem kot je že do sedaj.

Za Slovenijo je ključno, da sprejeti cilji zmanjšanja rabe FFS ne povzročijo zmanjšanja kmetijske proizvodnje ter s tem ogrozijo prehransko varnost in povečajo odvisnost od uvoza hrane. Zakonodajni predlog je zato potrebno izboljšati tako, da bo hkrati učinkovito prispeval k zmanjšanju tveganj, povezanih z uporabo FFS, ter upošteval razlike med državami članicami, še posebej kar zadeva kmetijsko proizvodnjo na občutljivih območjih. Predlagana popolna prepoved rabe FFS na občutljivih območjih namreč lahko pomeni opuščanje kmetijske proizvodnje na teh območjih in je zato za o Slovenijo nesprejemljiva. Slovenija predlaga, da se omeji oziroma prepove raba FFS zgolj na tistih občutljivih območjih, kjer imajo FFS negativen vpliv na cilje ohranjanja narave, vodno telo oziroma vir pitne vode. Nadalje predlaga, da se spremeni časovni okvir glede doseganja ciljev zmanjšanja rabe FFS v katerem lahko kmetijske panoge naredijo tehnološke spremembe, ki bi omogočale manjšo rabo FFS. Hkrati ima Slovenija velike pomisleke glede povečanja administrativnih bremen uporabnikov in pristojnih institucij.

Slovenija si vedno prizadeva k zmanjšanju uporabe FFS, kljub težavam s katerimi se srečuje ob pojavu novih bolezni in škodljivcev, podnebnim spremembam, omejenem naboru razpoložljivih FFS zaradi majhnosti trga in pomanjkanja ustreznih alternativnih metod. Slovenija je do leta 2020 že zmanjšala količino prodanih aktivnih snovi v FFS za četrtino glede na izhodiščno obdobje med leti 2015 in 2017, ki je določeno v Strategiji od vil do vilic ter v SUR. Slovenija se strinja, da je potrebno storiti vse, da se raba FFS zmanjša na minimalno potrebno količino, ki omogoča pridelavo hrane. Tam, kjer obstajajo alternativne metode, se uporabljajo te, ne glede na stroške alternativ. Kjer pa alternativ ni, pa je potrebno pred prepovedjo uporabe FFS ali njihovem omejevanju, zagotoviti ustrezno alternativo.

Stališče glede preoblikovanja mreže za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev v mrežo za podatke o trajnostnosti kmetij

Vlada je sprejela predlog stališča k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 glede preoblikovanja mreže za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev v mrežo za podatke o trajnostnosti kmetij - 10592/22.

Republika Slovenija podpira Predlog omenjene uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, vendar predlaga razmislek glede prenosa pooblastil Komisiji za sprejemanje delegiranih aktov za določitev pravil o določitvi glavnih skupin podatkov, ki jih je treba zbrati, in glede splošnih pravil o postopku upravljanja podatkov, zlasti glede identifikacijskih oznak kmetij. Predlog spremembe uredbe namreč na novo uvaja zbiranje okoljskih in socialnih podatkov na ravni kmetij, ki niso podrobno opredeljeni, ter določitev edinstvene identifikacijske oznake kmetije.

Slovenija ob tem poudarja, da mora biti na razpolago dovolj časa za implementacijo in prilagoditev nacionalne zakonodaje. Potrebno bo znatno prilagoditi nacionalni sistem poročanja in zagotoviti kadrovske okrepitve celotne mreže FADN (FADN je mreža knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev), zato bi bilo potrebno zagotoviti prehodno obdobje uveljavitve znižanja standardnega plačila vsaj 3 leta po uveljavitvi predloga uredbe.

Nadalje Slovenija predlaga, da se opredelitev kmetijskega gospodarstva v odstavku (b) člena 2 zapiše natančneje na način, da se uporabi definicija kmetijskega gospodarstva, kot je opredeljena v Uredbi (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) številka 1166/2008 in (EU) številka 1337/2011, ki pod kmetijsko gospodarstvo zajame kmetijska podjetja in družinske kmetije. Pod kmetijsko gospodarstvo se še naprej štejejo družinske kmetije in kmetijska podjetja, ki sodelujejo v uradnem vzorcu FADN, za Slovenijo imamo še naprej v vzorcu 908 poročevalskih kmetijskih gospodarstev, ki predstavljajo različne tipe proizvodnje in ekonomske razrede.

Stališče glede pristopa Republike Azerbajdžan k Mednarodnemu sporazumu o oljčnem olju in namiznih oljkah

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k Predlogu sklepa Sveta o stališču, ki ga je treba zavzeti v imenu Evropske unije v Svetu članic Mednarodnega sveta za oljke (MOK) v zvezi s pristopom Republike Azerbajdžan k Mednarodnemu sporazumu o oljčnem olju in namiznih oljkah.

Republika Slovenija podpira predlog Sklepa Sveta o stališču. To se v imenu Unije zastopa na prihodnjem zasedanju sveta članic Mednarodnega sveta za oljke ali v postopku za sprejetje sklepov sveta članic z izmenjavo pisem glede pogojev za pristop vlade Republike Azerbajdžan k Sporazumu o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015.

Informacija o afriški prašičji kugi (APK)

Vlada se je seznanila z informacijo o afriški prašičji kugi (APK) – situacijo in ukrepi.

Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi.

Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje z vzhoda in tudi zahoda Evrope (Italija) vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji.

Za bolezen so značilne velike izgube, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza v tretje države.

V preteklosti je bila bolezen, kot že ime pove, omejena na države Afrike, v zadnjih letih pa se je po vnosu v Gruzijo leta 2007 razširila v Rusijo in leta 2014 prvič pojavila v državah Evropske unije (EU), najprej v baltskih državah in Poljski. Sedaj je prisotna v 10 državah članicah EU (Litva, Latvija, Estonija, Poljska, Nemčija, Slovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Italija) ter v sosednjih tretjih državah (Rusija, Belorusija, Ukrajina, Srbija, Moldavija…). Do sedaj je uspelo bolezen izkoreniniti le Češki in Belgiji, kamor je bila vnesena najverjetneje preko ljudi.

Pojav APK ima velik ekonomski pomen, saj škode, ki nastanejo zaradi pojava APK, prizadenejo predvsem:

1. prašičerejo in gospodarstvo: virus povzroča pogine prašičev; gospodarske izgube kmetov zaradi omejitev mednarodne trgovine z živalmi in mesom; gospodarske izgube za lovce,
2. divje živali in lov: zaradi APK se populacije divjih prašičev znatno zmanjšajo ali celo izginejo; omejitev ali popolna prepoved lova na nekaterih okuženih območjih (vključno z zbiranjem trupel in trofej).

APK ni zoonoza (bolezen, ki se prenaša z živali na človeka), zato za človeka ne predstavlja nevarnosti.

Bolezen se lahko prenaša neposredno preko stikov med okuženimi in zdravimi živalmi. Posredno pa se APK prenaša s hranjenjem z odpadki hrane (pomijami), ki vsebujejo okuženo meso (ASFV lahko ostane aktiven 3–6 mesecev v nekuhanih svinjskih izdelkih) in drugimi posrednimi potmi prenosa (vozila, kontaminirana oprema, vključno z opremo za lov, kmetijsko orodje in stroji, oblačila).

Od prvih pojavov APK na območju EU (2014) Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) izvaja aktivnosti za preprečevanje vnosa bolezni v državo in širjenja bolezni. Glavni poudarek je na preprečevanju prenosa s populacije divjih prašičev na domače, saj bi pojav bolezni v prašičereji povzročil ogromno gospodarsko škodo za prašičerejski sektor (usmrtitev in neškodljivo uničenje prašičev, prepoved trgovanja z živalmi, mesom in proizvodi). Tako so glavni napori usmerjeni v ozaveščanje vseh deležnikov o nevarnosti APK, načinih vnosa in prenosa ter ukrepih, ki jih je potrebno izvajati za preprečevanje vnosa in morebitno širjenje.

Zaradi vključenosti različnih pristojnih organov in deležnikov v ukrepanje za preprečevanje in izkoreninjenje APK ter pomena preventivnih aktivnosti je bil v letu 2020 sprejet Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK), ki jasno določa pristojnosti in odgovornosti različnih služb in deležnikov pri ukrepanju v zvezi APK.

Na podlagi izkušenj drugih držav članic, kjer je bila potrjena APK, je najbolj učinkovit ukrep v boju zoper APK, poleg visoke ozaveščenosti in striktnega izvajanja biovarnostnih ukrepov, s katerimi se prepreči vnos oziroma širjenje APK, postavitev ograj oziroma odvračal za preprečevanje prostorskih premikov divjih prašičev.

Nekatere države so te ograje postavile preventivno (na primer Danska, ob meji z Nemčijo; Nemčija – dvojna ograja vzdolž meje s Poljsko – zaščitno območje in bela cona; Italija – dvojne ograje vzdolž avtocest, ki omejujejo okuženo območje).

Poleg teh ograj je postavitev mreže ograj znotraj okuženega območja, skupaj z izrednim odstrelom divjih prašičev, ključni ukrep, s katerim se lahko prepreči oziroma izkorenini APK. To je uspelo Belgiji in Češki.