Spremembe na področju starševskega varstva
S predlogom novele zakona bo tako vsakemu od staršev pripadlo 60 dni neprenosljivega plačanega starševskega dopusta (doslej je imela zgolj mama neprenosljivih 30 dni). V Sloveniji sicer obstajata dve vrsti odsotnosti ob rojstvu otroka: materinski dopust za mamo in očetovski dopust za očeta ter starševski dopust, ki je enako dolg za mater in očeta in znaša 130 dni.
Po novem bo starševski dopust za oba znašal 160 dni. Očetovski dopust pa se bo s 30 skrajšal na 15 dni, starševski dopust pa kot rečeno podaljšal na 160 dni, pri čemer bo imel oče 60 dni neprenosljivih. 100 dni bo torej oče še vedno lahko prenesel na mater in bo mati lahko kot doslej izrabila 260 dni. Enako velja tudi obratno, kadar mati prenese vseh 100 dni na očeta, oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih.
Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka se bo podaljšalo do osmega leta otrokove starosti (doslej je bilo do zaključka 1. razreda). Krajši delovni čas zaradi varstva otroka bosta lahko po novem koristila oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko, kot je bilo doslej, le da je lahko do sedaj to pravico izrabljal le eden od staršev in ne oba hkrati.
Prav tako se bo po novem podaljšalo obdobje koriščenja (prenesenega) starševskega dopusta do osmega leta otrokove starosti (doslej je bilo do zaključka 1. razreda).
Delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID) (tj. plačilo, ki ga prejme starš, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni) bodo po novem prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu.
V primeru, da je otrok v zavodu, kjer ima celodnevno brezplačno oskrbo, bo eden od staršev lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek tudi za 20 ali 30 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 oziroma 270 dni bival doma in so starši v obeh primerih dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge. Celotni znesek DPID se bo dvignil z minimalne plače na 1,2-kratnik minimalne plače.
Maksimalna višina starševskega nadomestila, ki že sedaj znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače, in sicer ta ne bo več nominalno določena v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ampak se bo podatke pridobivalo s Statističnega urada za preteklo leto. Zvišala se bo tudi osnova za obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z minimalne plače na minimalno osnovo za tiste starše, ki zaradi štirih ali več otrok zapustijo trg dela.
Predlog novele vsebuje tudi nekaj manjših vsebinskih oziroma redakcijskih sprememb, ki so se izkazale za potrebne zaradi učinkovitejšega izvajanja Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Nova ureditev očetovskega in starševskega dopusta bo predvidoma veljala za starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje, ostale spremembe pa predvidoma od 1. aprila 2023 (npr. krajši delovni čas do osmega leta starosti - to pomeni, da bodo vlogo lahko dali tudi starši otrok, ki krajši delovni čas koristijo ali so koristili po veljavnem zakonu in bi želeli koristiti po novem ali višji znesek DPID – od aprila 2023, prvo višje izplačilo pa bo v maju 2023).
Skupaj znašajo finančne posledice izboljševanja položaja staršev in njihovih otrok 13,17 milijona evrov v letu 2023 in 19,86 milijona evrov v letu 2024.