Dopoldanski del zasedanja Sveta se je začel z izmenjavo mnenj za čimprejšnje doseganje dogovora med EU in Združenim kraljestvom o ribolovnih možnostih za 2023 ter o usmeritvah za pogajanja o ribolovnih možnostih z Norveško in obalnimi državami. V nadaljevanju je Komisija predstavila tudi vplive na spremembe direktive o industrijskih emisijah na kmetijstvo. Ministrica je v razpravi izpostavila, da je »Potrebno upoštevati nujnost prilagoditev kmetij ter zagotovitev sredstev za naložbe, ob tem moramo biti pozorni tudi na  dodatna administrativna bremena. Predlagani prag za vključitev živinorejskih obratov tega zdaj ne upošteva. Tudi v Sloveniji bi se bistveno povečalo število obratov, ki bi morali izvajati nove zahteve, kar  bi prizadelo številne družinske kmetije in ogrozilo njihovo preživetje. Te kmetije ne smejo biti opredeljene kot industrijski obrati, zato je potrebno mejne vrednosti praga zvišati.«

Sledila je informacija avstrijske delegacije glede večanja populacij velikih zveri v Evropi kot izziv za kmetijstvo in podeželje. Pri tem je ministrica  izpostavila skrb, da zaradi številčne prisotnosti velikih zveri te negativno vplivajo na kmetovanje, še posebej na rejo domačih živali. »Na našem ministrstvu poleg ukrepov, ki so v pomoč pri varovanju pašnih živali, podpiramo vse aktivnosti, ki gredo v smer boljšega upravljanja z velikimi zvermi. Zaščitni ukrepi so pomembni, vendar so lahko zgolj spremljajoči dejavnik rednemu aktivnemu upravljanju.«

V popoldanskem delu zasedanja so ministri obravnavali poziv Komisije za dopolnitev ocene vpliva, ki spremlja predlog Uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Trenutna ocena namreč ne predvideva večjih posledic za kmetijsko proizvodnjo. Ministrica je pri tem dejala, da bi izpolnjevanje zahtev iz sedanjega predloga lahko privedlo do resnih gospodarskih in socialnih posledic ter motenj v preskrbi s hrano in prehranski varnosti. »Najbolj nas skrbi prepoved uporabe vseh FFS na občutljivih območjih.. Cilje zmanjšanja rabe pesticidov bi morali dosegati tako, da ne zmanjšujemo kmetijske proizvodnje ter s tem ogrožamo prehranske varnosti EU in povečujemo odvisnost od uvoza hrane. Zakonodajni predlog je zato potrebno izboljšati tako, da bo hkrati učinkovito prispeval k zmanjšanju tveganj, povezanih z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ter upošteval razlike med državami članicami, še posebej kar zadeva kmetijsko proizvodnjo na občutljivih območjih.«

Ministri so med delovnim kosilom  razpravljali o izboljšavi označevanja živil s podatki o hranilni vrednosti na sprednji strani embalaže. Slovenija predlog podpira, ministrica pa je ob tem pa dodala, da mora biti označevanje jasno, ne zavajajoče in razumljivo za potrošnike. Izpostavila je tudi pomen ustreznega izobraževanja in osveščanja potrošnikov, da pravilno razumejo navedene označbe ter se živila naj ne delijo na zdrava in nezdrava živila.

Pomembna razprava je danes potekala o stanju kmetijske proizvodnje in logistike v Ukrajini ter povezave z EU. Komisar EU za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je predstavil stanje glede razmer na trgih v luči vojne situacije v Ukrajini, ob tem je tudi opozoril na prihajajočo zimo in potrebno pripravljenost na morebitno agroživilsko krizo. Velik izziv za celotno EU bo povečanje cen hrane, pritisk za gospodinjstva je zato vse bolj zaskrbljujoč. Ministricam in ministrom se je pridružil tudi ukrajinski minister za kmetijsko politiko in prehrano Mikola Solski. Slovenija v zvezi s krizo v Ukrajini poudarja, da je ključnega pomena redno spremljanje razmer na kmetijskih trgih in v primeru destabilizacije razmer ter porušenega razmerja med ponudbo in povpraševanjem hitro in učinkovito ukrepanje na ravni EU, vključno z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev. Ministrica Šinko je v razpravi dejala, da se naši pridelovalci še naprej soočajo z visokimi vhodnimi stroški, zlasti problematični so stroški energentov in gnojil. Odkupne cene za kmetijske proizvode sicer rastejo, vendar vedno ne pokrivajo rasti vhodnih stroškov. Ob tem je opozorila, da so se slovenski pridelovalci poleg posledic ruske agresije letos soočili tudi z izredno sušo. Po njenih besedah  je zaskrbljujoča tudi rast cen hrane in s tem dostopnost hrane za najbolj ranljive skupine. »Agroživilska podjetja zaradi povišanja stroškov energentov in osnovnih surovin težko ohranjajo konkurenčnost na trgu. Ob višanju inflacije in zmanjševanju kupne moči potrošnikov bodo namreč te stroške morali vračunati v končne cene živil«. Ministrica je predstavila tudi aktivnosti, ki jih izvaja Slovenija.

Ministrica Irena Šinko se je danes sestala tudi s komisarko EU za zdravje in varno hrano Stello Kyriakides. V ospredju je bil pogovor o ukrepih Komisije za zmanjšanje uporabe in tveganja zaradi FFS ter o enotnem označevanju hranilnih vrednosti živil in označevanju porekla. Ministrica je poudarila, da  Slovenija pozdravlja namero Komisije za zmanjšanje uporabe FFS, vendar je ob tem potrebno upoštevati posebnosti posameznih držav članic in preprečiti posledično opuščanje kmetijske proizvodnje. »Verjamem, da bomo našli rešitve, ki ne bodo ogrožale prehranske varnosti državljanov.« Pogovor je tekel tudi glede označevanja hranilnih vrednosti živil na sprednji strani, kjer Slovenija predlaga enotno ureditev kot prostovoljno izbiro izvajalca dejavnosti. Glede označevanja države porekla pa je ministrica izpostavila, da je Slovenija naklonjena enotnemu označevanju EU države porekla za vsa živila, sploh tista, katerih kmetijska in živilsko predelovalna dejavnost je prepoznana v EU. »Na primer med, mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki ter krompir. Za področje medu je za nas pomembna sprememba, ki predvideva označevanje porekla iz tretjih držav in upamo, da bo to smer šla tudi direktive, ki jo pričakujemo konec leta. Za nas je ključno, da se poleg izvora države članice navede še delež medu iz te države.«