Ministrstvo za kulturo podpira zahteve po krepitvi novinarske in institucionalne avtonomije RTVS
Evropska komisija s predlogom sprejetja Akta o medijski svobodi skuša v prihodnosti preprečiti zaostrene razmere, kakršne so bile lani na Slovenski tiskovni konferenci (STA) in so trenutno na Radioteleviziji Slovenija (RTV Slovenija). Kot poudarjajo pri Evropski komisiji, je zaščita pluralizma in neodvisnosti medijev v Evropski uniji eden od ključnih poudarkov predloga Akta o medijski svobodi.
Za Slovenijo ni nič kaj spodbudno tudi poročilo o stanju na področju temeljnih pravic za obdobje 2020–2021, ki ga je nedavno sprejel Evropski parlament. V poročilu je glede Slovenije izpostavljena zaskrbljenost zaradi razmer na področju svobode medijev.
S političnimi pritiski sta ogrožena značaj javne RTV kot javnega medija in njena zmožnost opravljati svoje poslanstvo, torej izobraževati, obveščati in poskrbeti, da so kakovostne informacije in druge medijske vsebine na voljo vsem državljanom.
Zaostrene razmere na RTV Slovenija so neposredna posledica sedanjega zastarelega in problematičnega zakona, ki vsakokratni vladajoči politiki omogoča neposredno imenovanje vodstva RTV Slovenija ter s tem poseganje v kadrovske in vsebinske odločitve javne RTV Slovenija. Zato smo vložili tudi spremembe Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki predlaga umik strankarske politike iz upravljanja RTV Slovenija. Spremembe zakona, ki spreminjajo zastareli in škodljivi zakon iz leta 2005, je potrdil Državni zbor na letošnji julijski seji, njegova uveljavitev pa se zaradi vložene pobude za referendum zamika.
Na Ministrstvu za kulturo še naprej menimo, da je sprememba Zakona o Radioteleviziji Slovenija nujno potrebna, da bo lahko naša največja kulturna in informativna ustanova nemoteno opravljala svoje osnovno poslanstvo: zagotavljanje kakovostnih informativnih, izobraževalnih in razvedrilnih vsebin.
Vodstvo RTV Slovenija zato znova pozivamo, naj prisluhne zahtevam stavkajočih po večji uredniški, novinarski in institucionalni avtonomiji.