S predlogom sprememb proračuna za leto 2023 in predlogom proračuna za leto 2024 s spremljajočimi proračunskimi dokumenti se vlada odziva na aktualne razmere in blaži posledice draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, hkrati pa ohranja razvojno naravnanost z relativno visoko ravnijo investicij. Glavni poudarek je dan zdravstvu, zelenim politikam in trajnostnemu razvoju. Proračuna sta pripravljena v zelo negotovih razmerah in spremenljivih makroekonomskih okoliščinah, ki so povezane z vojno v Ukrajini in geopolitičnim položajem Slovenije, energetsko krizo, inflacijo, ovirami v dobavnih verigah in epidemijo covida-19. V prvi polovici leta 2023 se zaradi zaostrenih razmer napoveduje umiritev gospodarske rasti, leta 2024 pa naj bi se pospešila. Osredotočenost ekonomskih in proračunskih politik se bo v teh dveh letih prepletala z ukrepi za blažitev draginje in izvajanjem strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z investicijami na ključnih področjih. Ohranjamo razvojno naravnanost proračuna z relativno visoko stopnjo investicij, podprto z evropskimi viri iz Mehanizma za okrevanje in odpornost za izboljšanje pripravljenosti na izzive zelenega in digitalnega prehoda.S predlogom sprememb proračuna za leto 2023 in predlogom proračuna za leto 2024 s spremljajočimi proračunskimi dokumenti se vlada odziva na aktualne razmere in blaži posledice draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, hkrati pa ohranja razvojno naravnanost z relativno visoko ravnijo investicij. Glavni poudarek je dan zdravstvu, zelenim politikam in trajnostnemu razvoju. Proračuna sta pripravljena v zelo negotovih razmerah in spremenljivih makroekonomskih okoliščinah, ki so povezane z vojno v Ukrajini in geopolitičnim položajem Slovenije, energetsko krizo, inflacijo, ovirami v dobavnih verigah in epidemijo covida-19. V prvi polovici leta 2023 se zaradi zaostrenih razmer napoveduje umiritev gospodarske rasti, leta 2024 pa naj bi se pospešila. Osredotočenost ekonomskih in proračunskih politik se bo v teh dveh letih prepletala z ukrepi za blažitev draginje in izvajanjem strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z investicijami na ključnih področjih. Ohranjamo razvojno naravnanost proračuna z relativno visoko stopnjo investicij, podprto z evropskimi viri iz Mehanizma za okrevanje in odpornost za izboljšanje pripravljenosti na izzive zelenega in digitalnega prehoda.

S predlogom novele Zakona o Slovenskem državnem holdingu se predlaga rešitve, s katerimi se bo zagotovil nemoten prenos in upravljanje premoženja Družbe za upravljanje terjatev bank na SDH. Poleg tega se bo uveljavilo bolj transparentno upravljanja podjetij v državni lasti v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi korporativnega upravljanja. V sistem korporativnega upravljanja SDH se bo vrnilo upravljanja posameznih družb v državni lasti, kot so DRI, SIDG in Holding kobilarne lipica, skladno s priporočili in smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj za korporativno upravljanje družb v državni lasti. S prenosom upravljavskih funkcij na SDH bo še vedno zagotovljeno zasledovanje vseh strateških, gospodarskih, okoljskih in socialnih ciljev, ki so za posamezne družbe določeni s področno zakonodajo, ob upoštevanju predlaganih rešitev iz predloga zakona pa bo okrepljena neodvisnost in strokovnost samega korporativnega upravljanja teh družb. Prav tako se bo bolj jasno opredelilo kadrovanje v organe nadzora družb v upravljanju SDH s poudarkom na strokovnosti in kompetencah ter dopolnilo določbe o skladnosti poslovanja, integriteti in transparentnosti. Pod okrilje SDH se s tem zakonom v neposredno last Republike Slovenije prenaša tudi kapitalski delež Elesa v družbi Talum z namenom upravljanja družbe v času energetske krize.

Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 (SN SKP 2023–2027) za Slovenijo je ključni strateški dokument kmetijske politike, s katerim bo Slovenija v naslednjem programskem obdobju zagotovila dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva, živilske industrije in podeželja. V kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov je ključna usmeritev slovenskega strateškega načrta trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost. Ta krovna usmeritev odgovarja na izzive prehranske varnosti kot tudi na okoljsko-podnebne izzive, ki so pred nami. Pri pripravi strateškega načrta je Slovenija sledila trem krovnim (in devetim specifičnim) ciljem SKP, kot jih določa evropska zakonodaja – konkurenčnosti in odpornosti kmetijskega sektorja, varstvu narave, okolja in podnebja ter skladnemu razvoju podeželja. SN SKP 2023–2027 zagotavlja pogoje za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem prek ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev ter zagotavljanjem bolj enakovrednega položaja kmetijskih pridelovalcev z odpravo plačilnih pravic. 

Vlada Republike Slovenije je sprejela Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, ki določa strategijo za doseganje naslednjih ciljev: 

• Pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe; 
• Bolj zelena, nizko ogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj; 
• Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT;
• Bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic; 
• Evropa bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud; 
• Sklad za pravičen prehod obeh premogovnih regij.