Med osrednjimi temami so bili digitalni, zeleni in energetski prehod, podpora malim, srednje velikim ter socialnim podjetjem, dostop do vseživljenjskega učenja ter vključevanje enakopravnosti spolov, socialne vključenosti in mladinskega vidika v oblikovanje podeželskih politik. Razprave so bile  osredotočene na  ustrezno naslavljanje izzivov podeželja, s posebnim poudarkom na prehranski preskrbi in varnosti ter draginji, priložnostih krožnega gospodarstva, vlogi žensk in mladih v podeželskih skupnostih ter priložnostih povezovanja in sodelovanja pri razvojnih politikah.

Ruska agresija na Ukrajino je svet pretresla z novimi težavami na področju energije in prehranskega trga, s čimer je ogrozila prizadevanja vlad za ponovno vzpostavitev uspešnega gospodarstva. To negativno vpliva tudi na podeželska območja ravno v času, ko izpolnjujejo zaveze zelene in digitalne preobrazbe ter se srečujejo z izzivi staranja prebivalstva, migracij, upada števila prebivalcev, globalizacije in nenazadnje urbanizacijo. Ti preskoki in izzivi močno vplivajo na prebivalce podeželja, njihovo življenje, delo, produktivnost in prehrano.

Na razpravi glede teh tematik je državna sekretarka Tatjana Buzeti izpostavila, da je zadržati mlade na podeželju izziv, pri njegovem reševanju pa sta pomembni tako vitalnost in privlačnost podeželja kot tudi podjetništvo in povezanost: »Nove priložnosti, kot so digitalizacija, inovacije, zelena delovna mesta in turizem, vodijo v raznolikost gospodarstva na podeželju in s tem k povečanju blaginje. Podeželje mora postati sestavni del uresničevanja evropskih in državnih strategij gospodarskega razvoja, reševanja podnebne krize, varovanja narave, razvoja infrastrukture, socialnega razvoja, izobraževanja in zlasti kmetijstva, kot ugotavlja tudi Dolgoročna vizija slovenskega podeželja. Pri tem je povezanost med institucijami in deležniki ključnega pomena. Dodano vrednost razvoja podeželja krepi sodelovanje vseh razvojnih sektorjev ter povezanost podobnih območij.«

V okviru razprave o vplivu vojne v Ukrajini na draginjo ter prehransko krizo na podeželskih območjih je državna sekretarka izpostavila pomen kratkih dobavnih verig ter aktivnosti Vlade RS, ki je v sodelovanju s ključnimi deležniki prednostno pristopila k pripravi celovitega svežnja omilitvenih in ciljno usmerjenih ukrepov na področju energetske in prehranske draginje.

Državna sekretarka je moderirala tudi okroglo mizo o preverjanju učinkov ukrepov na podeželje in zdravju, ki se je v veliki meri navezovala na ustrezno socialno in zdravstveno oskrbo na podeželju. Izpostavila je, da se slovensko podeželje spopada s strukturnimi spremembami, kot so pomanjkanje osnovnih storitev na podeželju, staranje prebivalstva ter povečevanje revščine med starejšimi, ter tudi z odvisnostjo mladih in starejših od svojih družin. »Za prebivalce na podeželju je zelo pomembna razvitost infrastrukture in dostopnost do nje, sem pa sodijo tudi ustrezne zdravstveno-varstvene storitve.«

Glavna iztočnica za govorce na okrogli mizi je bila izziv staranja prebivalstva na podeželju, kar je izziv tudi v Sloveniji, ter ustrezna ureditev sistema dolgotrajne oskrbe starejših. Kot primer dobre prakse je predstavila varstvo starejših na kmetijah oziroma revitalizacijo opuščenih kmetij za bivanje in varstvo starejših.

V okviru konference se je državna sekretarka Buzeti sestala z Lamio Kamal-Chaoui, direktorico Centra za podjetništvo, mala in srednje velika podjetja (MSP), regije in mesta pri OECD. Govorili sta o pomenu skladnega teritorialnega razvoja in skladnega načrtovanja politik z upoštevanjem potreb posameznih območij in prebivalcev.