Zakon med drugim prepoveduje dvojno kakovost blaga, zaradi česar bodo slovenski potrošniki pri enakih proizvodih deležni enake kakovosti kot na primer nemški ali italijanski potrošniki.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je ob sprejemu povedal: »Potrošnik je v bistvu vsak izmed nas. Zato je to zakon, ki ščiti pravice vseh nas, ko se odpravimo v bližnjo trgovino po hrano ali pa po spletu nakupujemo digitalne vsebine. Naloga države je, da poskrbimo, da je potrošnik ustrezno obveščen in enakopravno obravnavan. Z danes sprejetim zakonom zato onemogočamo nekatere dosedanje slabe prakse. Prepovedujemo tako imenovane dvojne kakovosti blaga, kar pomeni, da bo slovenski potrošnik pod določeno komercialno blagovno znamko užival v enaki kakovosti čokoladnega namaza ali pa uporabljal enako učinkovit pralni prašek kot potrošniki v Italiji ali Nemčiji. V nasprotnem primeru bo moral biti izdelek drugače označen. Podjetja tudi ne bodo mogla umetno zviševati cen 30 dni pred znižanjem, saj bo morala biti pri vsaki objavi znižane cene navedena prejšnja najnižja cena v zadnjih 30 dneh.«

Potrošniški svet se zaradi globalizacije in digitalizacije hitro spreminja, zato je potrebno že uveljavljene pravice osvežiti in jih nadgraditi. To je namen danes sprejetega zakona.

Zakon uvaja hierarhijo tako imenovanih jamčevalnih zahtevkov potrošnika proti prodajalcu zaradi neskladnosti blaga. To pomeni, da mora prodajalec najprej ponuditi brezplačno popravilo ali zamenjava blaga in nato znižanje kupnine ali odstop od pogodbe. Ker potrošnik po novem ne bo mogel prosto izbirati med zahtevki, se uvaja »pravica do zavrnitve«, ki potrošniku omogoča, da takoj odstopi od pogodbe, če se neskladnost blaga pojavi v 30-ih dneh od dobave blaga.

Zakon ureja določene vidikov tržnih garancij, ki mora biti izdana brezplačno in v slovenskem jeziku, kadar je blago namenjeno prodaji na ozemlju Republike Slovenije, v primeru nepoštenih poslovnih praks pa bo potrošnik lahko odstopil od pogodbe in zahteval odškodnino.

Zakon uvaja tudi številne novosti na področju digitalnih vsebin:

• na novo se ureja pogodba o dobavi digitalne vsebine (računalniška igrica, glasbena datoteka, e-knjiga) in digitalne storitve (hramba fotografij v oblaku, socialna omrežja, Netflix, YouTube), pri čemer se nekatere določbe uporabljajo tudi v primeru, ko potrošnik namesto kupnine podjetju posreduje osebne podatke, kot je to sedaj običajno v primeru socialnih omrežjih, storitvah elektronske pošte in mnogih drugih digitalnih dobavah in storitvah;
• prodajna pogodba velja tudi za »blago z digitalnimi elementi«, kot so na primer pametne ure, ki beležijo podatke o aktivnosti in jih posredujejo v oblak;
• na novo se ureja obvezno jamstvo za skladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve ter spremembo digitalne vsebine ali digitalne storitve;
• podjetja bodo dolžna zagotavljati potrebne posodobitve digitalne vsebine in digitalne storitve, vključno z varnostnimi posodobitvami;
• na novo se predlaga tudi obveznost spletnih tržnic, da potrošniku podajo dodatne informacije o razvrstitvi ponudb (po kakšnem ključu so informacije razvrščene, npr. najprej najnovejše in ali je podjetje plačalo za višjo razvrstitev) in jasno informacijo ali prek spletne tržnice sklepa pogodbo s podjetjem ali s potrošnikom;
• podjetja bodo morala potrošnika obvestiti, kadar bodo ceno prilagajali na podlagi profilov potrošnikov;
• zakon prepoveduje skrito oglaševanje (oglaševanje v okviru drugih medijskih vsebin, kot so filmi ali spletne objave) in lažno podajanje ocen in priporočil potrošnikov.

Temeljna načela zakona se tako ne spreminjajo in so še vedno osredotočena na zaščito potrošnikov kot šibkejše stranke v razmerju s podjetji, pravici potrošnikov do sodnega in upravnega varstva, prav tako pa se z jasno določitvijo pravil zagotavlja načelo pravne varnosti, kar posledično koristi tako potrošnikom kot podjetjem.

Zakon pa odpravlja tudi nesorazmerna bremena za podjetja, in sicer bodo imela podjetja več prožnosti pri izbiri najustreznejših načinov komuniciranja s potrošniki.

Zakon bo tudi poenotil merila, po katerih se odmerja globa v vseh državah članicah EU. Pri čezmejnih kršitvah se tako predlaga določitev globe v višini odstotka letnega prometa podjetja, pri čemer najvišji znesek takšne globe znaša vsaj štiri odstotke letnega prometa podjetja in je odstotek prilagojen glede na razširjenost kršitve.

V slovenski pravni red so s tem zakonom prenešene rešitve, ki jih predvidevajo:

• Direktiva (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev,
• Direktiva (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktiva 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES;
• Direktiva (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov.