Slovenija je napredovala na področju razvitosti e-uprave
Kot je izpostavljeno v uvodu tokratne analize, nam je ostalo samo še osem let za doseganje ciljev trajnostnega razvoja (angleško Sustainable Development Goals – SDGs), ob tem pa se danes srečujemo z velikimi in povezanimi krizami, ki vplivajo na mir, varnost, družbeno stabilnost, javno zdravje, podnebje in naše krhke ekosisteme. Digitalna orodja imajo vse pomembnejšo vlogo tako pri spopadanju z omenjenimi krizami kot tudi s pospeševanjem doseganja ciljev, in zagotavljanja da v digitalni dobi nihče ne bo zapostavljen in izključen.
Rezultati kažejo velik napredek pri razvoju telekomunikacijske infrastrukture in človeških virov ter spodbudne izboljšave pri ponujanju storitev, pri tem pa še vedno obstajajo velike razlike med razvitimi in nerazvitimi državami, kar kaže na nepremagano globalno digitalno ločnico. Po mnenju Združenih narodov, lahko digitalna transformacija in digitalna uprava spodbujata napredek k vzdržni prihodnosti za vse, ob dobrem vodenju in vključujoči uporabi digitalnih tehnologij in ob partnerstvu sodelujočih deležnikov.
Definicija e-uprave, ki se uporablja v teh meritvah, je prilagojena pogledu Združenih narodov in ima za osnovo cilje trajnostnega razvoja, zato je analiza predvsem usmerjena na področja izobraževanja, zdravja, sociale, zaposlovanja, okolja, pravosodja, področja razvoja, gospodarstva in industrije. Metodologija se vsako leto nekoliko prilagodi aktualnim trendom in potrebam, kar otežuje primerjave rezultatov med posameznimi leti. Letošnje izboljšave obsegajo bolj podroben pregled spletnih storitev, bolj poglobljeno analizo e-participacije, pregled odzivanja držav na pandemijo covida-19, razširjeno analizo pod-nacionalnega nivoja (angleško Local Online Service Index – LOSI) sedaj vključuje analizo največjega mesta v vsaki državi.
Rezultati
Glavni kazalnik rezultatov je Indeks razvitosti e-uprave (angleško E-Government Development Index – EGDI), kjer je Slovenija letos uvrščena na 21. mesto (23. mesto v letu 2020, 37. mesto v letu 2018, 21. mesto v letu 2016, 41. mesto v letu 2014). Ta indeks je izračunan iz naslednjih komponent:
- Indeks spletnih storitev (angleško Online Service Index – OSI), naša letošnja uvrstitev je 22. mesto (2020: 24, 2018: 48, 2016: 20, 2014: 80), vir podatkov je raziskava spletnih mest ki so relevantna v kontekstu ciljev trajnostnega razvoja, področja raziskave so v publikaciji našteta na straneh 238-240.
- Indeks človeškega kapitala (angleško Human Capital Index – HCI), naša letošnja uvrstitev je 12. mesto (2020: 14, 2018: 13, 2016: 11, 2014: 11), vir podatkov je UNESCO (pismenost odraslih, delež študirajoče populacije, pričakovano trajanje študija, povprečen čas študija).
- Indeks telekomunikacijske infrastrukture (angleško Telecommunication Infrastructure Index – TII), naša letošnja uvrstitev je 40. mesto (2020: 46, 2018: 44, 2016: 43, 2014: 38), vir podatkov je ITU (delež uporabnikov interneta, aktivni naročniki mobilne telefonije, uporabniki mobilnega broadbanda, uporabniki fisknega broadbanda).
S posebnim kazalnikom se meri tudi e-participacija (angleško E-Participation Index – EPI), kjer je Slovenija letos uvrščena na 25. mesto (29. mesto v letu 2020, 49. mesto v letu 2018, 38. mesto v letu 2016, 89. mesto v letu 2014). Vir podatkov je raziskava spletnih mest, pomembne pa so funkcionalnosti za informiranje državljanov (spodbujanje sodelovanja s podatki in informacijami javnega značaja), posvetovanje (za boljše storitve in politike) in soodločanje (policy co-design, service co-production, co-delivery).
O raziskavi in metodologiji
Od leta 2001, ko jo je začel izvajati Oddelek Združenih narodov za ekonomsko-socialne zadeve, je raziskava postala nepogrešljivo orodje za oblikovalce digitalnih politik, analitike in raziskovalce, za razvrščanje, pregled, merjenje in primerjalne analize o e-upravi. Raziskava ocenjuje globalni in regionalni razvoj e-uprave s pomočjo primerjalnega ocenjevanja nacionalnih vladnih portalov. Njen namen je pregledati trende v državah in relativno razvrstiti razvoj e-uprave v kontekstu uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja.
Raziskava spremlja napredek pri razvoju e-uprave s pomočjo indeksa Združenih narodov za razvoj e-uprave (angleško United Nations E-Government Development Index – EGDI). EGDI, ki ocenjuje razvoj e-uprave na nacionalni ravni, je sestavljen indeks, ki temelji na uteženem povprečju treh normaliziranih indeksov. Eno tretjino predstavlja indeks telekomunikacijske infrastrukture (angleško Telecommunications Infrastructure Index – TTI), drugo tretjino predstavlja indeks človeškega kapitala (angleško Human Capital Index – HCI), zadnjo tretjino pa indeks spletnih storitev (angleško Online Services Index – OSI). Indeks OSI temelji na podatkih, ki jih UNDESA zbere s pomočjo posebnega vprašalnika o spletnih storitvah (OSQ), in ki ocenjuje nacionalne spletne predstavitve vseh 193 držav članic Združenih narodov, dopolnjuje ga še vprašalnik, ki ga izpolnjujejo za države članice (MSQ). Raziskava vključuje tudi indeks e-participacije (E-Participation Index – EPI), ki se osredotoča na vladno uporabo spletnih storitev za "e-izmenjavo informacij", "e-posvetovanja" in "e-odločanja", ter indeks lokalnih spletnih storitev (angleško Local Online Services Index – LOSI), ki ocenjuje napredek pri razvoju lokalne e-uprave preko spletnih portalov mest.