V Državnem svetu RS je potekal posvet o dobrobiti živali v soorganizaciji novega Nacionalnega centra za dobrobit živali in Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Posvet je otvoril predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, udeležila pa sta se ga ministrica Irena Šinko in generalni direktor UVHVVR Matjaž Guček.

Na posvetu so različni deležniki, tudi gostje iz tujine (Zveze veterinarjev Evrope in Evropske komisije) izmenjali mnenja na odnos do živali ter vizije in izzive za prihodnost.

»Živali v oskrbi človeka (tako družne kot tudi rejne) vse bolj razumemo kot čuteča bitja, ne le kot stvari, lastnino, okras ali sredstvo za proizvodnjo. Dobrobit živali je aktualna tema in vzbuja pozornost javnosti in različnih evropskih in domačih institucij. Zaščito in dobrobit živali je tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prepoznalo kot izjemno pomemben del trajnostnega kmetijstva,« je v nagovoru uvodoma izpostavila ministrica Šinko.

Človek se je skozi vso svojo zgodovino razvijal v sobivanju z živalmi. Če živali imamo, gojimo, uporabljamo v svoje dobro, potem je naša moralna dolžnost, da zanje skrbimo na način, ki jim ne povzroča nepotrebnega trpljenja. Etika ravnanja z živalmi se danes odraža tudi v zakonodaji številnih držav, Evropska unija je na tem področju v mnogočem vodilna. Tudi v Sloveniji smo v stvarno pravno zakonodajo in v zakonodajo, ki ureja zaščito živali, zapisali, da so živali čuteča bitja.

»Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira dvig standardov dobrobiti živali z aktivnim sooblikovanjem politik kmetijstva. Za dobrobit živali skrbimo tudi s finančno podporo, ki jo namenjamo zdravstvenemu varstvu živali, s tem krepimo tudi javno veterinarsko službo, kot eno izmed ključnih pri zagotavljanju dobrobiti živali v Sloveniji. Nenazadnje pa ministrstvo pripravlja tudi spremembe in dopolnitve predpisov, ki urejajo odgovorno lastništvo živali in predpisujejo dolžnosti skrbnikov živali. Snovanje zakonodaje, ki jo bo mogoče tudi izvajati, pa mora temeljiti na znanstvenih dognanjih, na stroki, sodobnih tehnoloških dosežkih in nenazadnje na najširšem dialogu. Z ustanovitvijo Nacionalnega centra za dobrobit živali, ki danes soorganizira posvet, dodatno poudarjamo pomen širokega dialoga o dobrobiti živali v javnosti«, je izpostavila ministrica.

Poleg zakonodaje je pomembna tudi kultura ravnanja z živalmi, torej vse navade, ki se z vzgojo prenašajo iz roda v rod. Kultura je tista, ki zagotavlja, da se človekov odnos do živali s časom izboljšuje. Kulturo ravnanja z živalmi vsaka naslednja generacija lahko izboljša s svojim plemenitenjem načina razmišljanja o živalih. Nadvse pomembno je tudi, da se sočutna misel razvija že pri mladih, kar je možno doseči z učenjem odnosa do živali že v otroštvu, v okviru družine, vrtca, šole, znotraj lokalnih skupnosti in najpomembnejše, z lastnim zgledom. Vsak posameznik mora razumeti, kaj pomeni trpljenje živali in se truditi, da ga ne povzroča. Prav tako mora vsak od nas vedeti, kdaj je življenje živali dovolj dobro.

»Živinoreja kot najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva, ima velik pomen pri zagotavljanju varne in kakovostne hrane ter pomembno vlogo pri ohranjanju kulturne krajine in varovanju okolja. Živinoreja je najpomembnejša panoga v kmetijstvu, saj znaša delež živinorejske proizvodnje v celotni kmetijski proizvodnji v zadnjih letih kar med 43 do 47 odstotki, zato živinoreji dajemo velik poudarek tudi v Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023 – 2027, v katerem predlagamo, da se proizvodno vezana plačila usmeri predvsem v rejo govedi po celotni Sloveniji, rejo kraj dojilj prav tako po celotni Sloveniji, prirejo mleka in rejo drobnice pa v gorskem območju. Predvidoma bo za rejo živali namenjen 1 % nacionalne ovojnice za neposredna plačila, kar na letni ravni pomeni 1,3 milijona evrov«, je povedala ministrica Irena Šinko.