Slovenski vesoljski sektor se je začel intenzivno razvijati po podpisu Sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije z Evropsko vesoljsko agencijo (angleško European Space Agency - ESA) leta 2016. Od takrat je Slovenija naredila kar nekaj pomembnih korakov, in sicer: 1.) v vesolju so že trije slovenski sateliti (TriSat in Trisat R podjetja SkyLabs in Univerze v Mariboru ter Nemo HD Centra odličnosti Vesolje.si); 2.) Slovenija je postala 100. članica Odbora Združenih narodov za miroljubno uporabo vesolja; 3.) v Nordijskem centru Planica je bila nameščena tako imenovana »človeška centrifuga«.

Ministrica Tanja Fajon je predstavila podporo ministrstva in diplomacije pri razvoju in nadaljnjem prodiranju slovenske vesoljske industrije na tuje trge. »Z aktivno gospodarsko diplomacijo, odpiranjem novih diplomatskih predstavništev, okrepitvijo prisotnosti ekonomskih svetovalcev ter sodelovanjem z znanstvenimi institucijami in podjetji bo Ministrstvo za zunanje zadeve v največji možni meri še naprej podpiralo slovenska podjetja pri internacionalizaciji,« je poudarila ministrica.

»Vesoljski sektor je v letu 2021 beležil devet odstotno rast, njegova vrednost pa že presega 450 milijard ameriških dolarjev. Temu trendu sledi tudi slovenski vesoljski sektor. Ponosni smo na naša podjetja in institucije, ki so na mnogih področjih pionirji in uspešno konkurirajo večjim in bolj uveljavljenim vesoljskim akterjem. Na ministrstvu bomo zato še naprej podpirali njihova prizadevanja pri nadaljnjem razvoju,« je poudaril državni sekretar Frangež. V luči vedno pogostejših groženj postaja vloga vesoljske tehnologije čedalje pomembnejša. »Slovenski satelit Nemo HD z videom prispeva pomembne podatke o nadaljnjih možnostih satelitske tehnologije na področju varnosti. Tudi satelita Trisat in Trisat R ponujata množico inovativnih rešitev, ki bodo prispevale k nadaljnjemu razvoju vesoljske tehnologije v Evropi,« je še povedal državni sekretar.

Področje vesolja lahko odigra pomembno vlogo tudi na področju varnosti in obrambe, kar je še posebej pomembno v sedanjem času. »Bolj se moramo zavedati pomena vesoljske tehnologije, današnji dogodek pa je velik korak v to smer. Tudi EU in Nato krepita koordinirane aktivnosti za boljšo ureditev tega področja in za preprečitev militarizacije vesolja,« pa je povedal državni sekretar Medved.

Tanja Permozer, vodja Slovenske delegacije pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) je med drugim poudarila, da se število in kakovost slovenskih podjetij in raziskovalnih institucij, ki so aktivne na področju vesolja, hitro povečuje, kot tudi obseg njihovih proizvodov in storitev. Slovenija je sicer aktivna v štirih izbirnih programih ESA: splošne tehnologije, opazovanje Zemlje, človeške in robotske raziskave ter znanstveni program, v prihodnosti pa obstaja možnost sodelovanja tudi pri dodatnih programih.

Dogodek "Slovenija v vesolju" je potekal v Centru Noordung, ki povezuje znanost, kulturo in podjetja, ki delujejo na področju vesolja, in ima pomembno vlogo pri promociji in približevanju vesolja splošni javnosti in mladim. Dogodka so se udeležili številni predstavniki tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih za Slovenijo, slovenski obrambni atašeji in ekonomski svetovalci (slednji virtualno) ter slovenska podjetja in raziskovalne institucije, ki delujejo na področju vesolja.

Na dogodku so se predstavili nekateri najvidnejši predstavniki podjetij in institucij: Center odličnosti Vesolje.si, SkyLabs in Univerza v Mariboru, Dewesoft, Sinergise, Balmar, Inštitut Jožefa Štefana, GeoCodis, C-Astral, Instrumentation Technologies, Elep Electronics, Paradigma Tech, Arctur, Ferročrtalič in Robotina.