Postavljeni dvojezični krajevni napisi so bili že v prvi noči poškodovani ali odstranjeni. Avstrijskim oblastem ob nadaljevanju in stopnjevanju incidentov dvojezičnih napisov ni uspelo zavarovati. Ti dogodki so pustili globoke posledice v slovenski skupnosti na Koroškem in okrepili občutek nezaželenosti in manjvrednosti slovenskega jezika. Bili so tudi v nasprotju s temeljnimi civilizacijskimi normami, utemeljenimi v povojnem mednarodnem pravu.

Dvojezični krajevni napisi so bili nato skoraj štiri desetletja najbolj izpostavljeno vprašanje vidne dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem. Za premik na tem področju so vztrajali nekateri pogumni pripadniki slovenske narodne skupnosti s sprožitvijo številnih postopkov (okoli 40) pred avstrijskim ustavnim sodiščem, ki jim je dalo prav v več odločbah. Sklenitev kompromisnega Memoranduma o dvojezičnih krajevnih napisih, ki so ga predstavniki avstrijske zvezne vlade, deželne vlade Koroške in treh organizacij koroških Slovencev podpisali 26. aprila 2011 v Celovcu, je bila znanilka preseganja miselnosti preteklega časa.

V nekaj več kot desetih letih je zaznati napredek pri poglabljanju razumevanja in spoštovanja med slovensko in nemško govorečimi prebivalci Koroške, vendar ostaja neuresničena še vrsta pravic slovenske manjšine, ki izhajajo iz Avstrijske državne pogodbe, mednarodnopravnih zavez ter notranje pravne zakonodaje Republike Avstrije.

Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije ob 50. obletnici napada na dvojezične napise na avstrijskem Koroškem poudarja pomen dobrososedskih odnosov in partnerskega sodelovanja med obema državama ter povezanosti skozi večstoletno zgodovino. Izraža prepričanje, da bo pospešen pristop Avstrije k čimprejšnji uresničitvi vseh pravic slovenske narodne skupnosti prispeval k preseganju zgodovinskih delitev in krepil povezovanje obeh skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem v duhu skupnih evropskih vrednot.