Vse večje potrebe po uporabi helikopterjev in letal v različnih nalogah zaščite in reševanja so terjale posodobitev Načrta aktiviranja in uporabe državnih zrakoplovov za nujne naloge zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, za nujno medicinsko pomoč ter za iskanje in reševanje zrakoplovov, ki je bil sprejet pred skoraj 12 leti.

Pri prenovi načrta so sodelovali poveljnik Civilne zaščite, predstavniki Ministrstva za obrambo, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za zdravje, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Slovenske vojske, Policije, Javne agencije za civilno letalstvo in Gorske reševalne službe. Medresorsko usklajevanje je v več fazah potekalo med ministrstvi za obrambo, zdravje, notranje zadeve in infrastrukturo.

Ena od najpomembnejših sprememb je vezana na vzpostavitev Dispečerskih centrov zdravstva. Spremenil se je način aktiviranja helikopterjev za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, za prevoz obolelih oziroma poškodovanih do zdravstvene službe oziroma med bolnišnicami, kjer se pristojnost za aktiviranje helikopterjev prenaša iz Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje oz. Centra za obveščanje Republike Slovenije na Dispečersko službo zdravstva oz. dispečerska centra v Ljubljani in Mariboru. Na ta način se bo bistveno skrajšal čas aktivacije zrakoplovov in posledično bo krajši tudi čas do prihoda ekip na intervencijo, kar pomeni bistveno hitrejšo oskrbo poškodovanih in obolelih.

Jasneje so določeni tudi postopki medsebojnega obveščanja med centri za obveščanje, operativno-komunikacijskimi centri Policije, dispečerskimi centri zdravstva in združenim operativnim centrom Slovenske vojske. Policija s svojimi helikopterji redno sodeluje v nalogah reševanja v gorah. Za Policijo je pomembno, da se je definirala prisotnost policista v posadki za gorsko reševanje v sezoni in izven nje, ko to presodi Operativno-komunikacijski center.

Načrt je bil dopolnjen tudi z vsebinami s področij medbolnišničnih prevozov in prevozov otrok z inkubatorji. Sestave reševalnih ekip so bile dopolnjene na način, da sledijo različnim vrstam aktivnosti (reševanje ob naravnih in drugih nesrečah, s poudarkom na reševanju v gorah, helikopterska nujna medicinska pomoč, medbolnišnični prevozi, prevozi otrok z inkubatorji ter iskanje in reševanje zrakoplovov) ter vrsti razpoložljivega helikopterja.

V posodobljenem načrtu so določene primarne pristojnosti helikopterskih ekip. Slovenska vojska bo primarno izvajala helikoptersko nujno medicinsko pomoč ter reševanje ob naravnih in drugih nesrečah, Letalska policijska enota pa iskanje zrakoplovov. V primeru dodatnih potreb iz naslova HNMP ali kadar helikopterji Slovenske vojske niso na voljo, te prevoze izvajajo helikopterji Letalske policijske enote, če so na razpolago.

Postopke iskanja in reševanja zrakoplova so uskladili s predpisi o letalstvu (predvsem z Uredbo o izvajanju službe iskanja in reševanja zrakoplova). Za potrebe zaščite, reševanja in pomoči se bodo lahko uporabljali tudi zrakoplovi iz tujine.

Nenazadnje je bil načrt dopolnjen s podatki o dodatni bazi Helikopterske nujne medicinske pomoči v Mariboru.