Na vrhu Evropske politične skupnosti, novega foruma voditeljev 44 držav – članic EU, Združenega kraljestva, Norveške, Islandije, Švice, Lihtenštajna, Turčije ter držav Zahodnega Balkana in Vzhodnega partnerstva – je potekala razprava o stabilnosti, varnosti in blaginji evropske celine. V ospredju pogovorov so bili vojna v Ukrajini in izzivi na področju energetike. V okviru slednje je predsednik vlade izrazil pričakovanje, da bi na ravni EU sprejeli nov sveženj ukrepov, se je pa predhodno treba dogovoriti, ali cenovno kapico na zemeljski plin vse članice razumejo enako.

»Na nobenem od teh področij ne moremo iskati enostranskih rešitev, vedno je treba iskati rešitve, ki so skupne in tudi širše,« je v izjavi zbranim predstavnikom medijev pred začetkom prvega vrha Evropske politične skupnosti poudaril predsednik vlade. Po njegovih besedah so pogovori dobra podlaga za neformalni vrh, ki sledi, in to na obeh ključnih področjih, varnosti in miru ter energetski politiki.

Predsednik vlade dr. Golob je v okviru zasedanja skupaj z islandsko kolegico Katrín Jakobsdóttir vodil eno od štirih okroglih miz, namenjeni izzivom na področju energetike, podnebnih sprememb in gospodarstva. Na njej so poleg predsednice Evropske komisije sodelovali voditelji Združenega kraljestva, Španije, Nizozemske, Avstrije, Madžarske, Malte, Severne Makedonije in Albanije. Voditelji so poudarili pomen sodelovanja in hitrega odzivanja na nastale razmere. 

»Evropa zna in zmore do konca oktobra implementirati skupno rešitev, s katero bomo ohranili delujoče gospodarstvo in poskrbeli, da bodo ljudje zimo preživeli na toplem,« je povedal predsednik vlade. Poudaril je, da so razmere resne, toda imamo dovolj časa, predvsem pa znanja, da bo gospodarstvo tudi v prihodnje ostalo vitalno.

Z odločnimi ukrepi in zaradi zdravega gospodarstva je Evropa danes trdnejša in enotnejša.

Ob robu zasedanj ima predsednik vlade načrtovane dvostranske pogovore s predsednikom vlade Ukrajine Denisom Šmihalom, predsednikom vlade Slovaške Eduardom Hegerjem in predsednico vlade Kosova Vjoso Osmani-Sadriu ter kolegi iz držav Beneluksa, Alexandrom de Croojem, Xavierjem Bettelom in Markom Ruttejem.

Kot je po srečanju z ukrajinskim kolegom poudaril predsednik vlade, je šlo za konstruktivno in prijateljsko srečanje. Po besedah premierja obstaja na obeh straneh zavedanje o tem, da sta državi zaveznici v sedanjih razmerah. »Samo skupne rešitve in enotna Evropa so tisti, ki lahko učinkovito podpirajo Ukrajino v njeni borbi proti agresiji,« je poudaril predsednik vlade.

Glede članstva Ukrajine v zvezi Nato je dr. Golob izpostavil, da je postopek pristopa k Natu odprt že dlje časa, da pa je treba najti pravo pot in pravi trenutek. »Ta pot mora biti enotno podprta s strani vseh zaveznikov in ravno v to smer, mislim, da bodo šli tudi pogovori,« je dejal in pristavil, da je svet na diplomatski ravni z rusko priključitvijo ukrajinskih ozemelj morda na točki preloma. »Morda bodo tudi nevtralne države oziroma tiste, ki podpirajo Rusijo, uvidele, da se s tem nepovratno spreminja ustroj mednarodne skupnosti,« je dodal in se zavzel za krepitev diplomatskih prizadevanj na tem področju.