Le pet dni pozneje, 27. maja 1992, je Slovenija postala 167. članica Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (angleško United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation – UNESCO).

Minister dr. Igor Papič se je zahvalil vsem, ki so v  teh 30 letih zgradili trdno osnovo, na kateri delujeta članstvo Slovenije v UNESCU in današnja Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.

Minister je izpostavil, da živimo v času velikih sprememb. Republika Slovenija ostaja zavezana stališču, da je UNESCO kot organizacija s svojo skoraj 76-letno tradicijo danes morda še bolj aktualen kot kdaj koli prej. Slovenija je podpisnica in aktivna članica vseh UNESCOVIH konvencij. Organizacija je nastala iz spoznanja, da politično in gospodarsko sodelovanje nista dovolj za dosego trajnega miru. Narode je treba zbliževati z dialogom ter sodelovanjem v znanosti in izobraževanju. Tudi ena od prednostnih nalog Slovenije mora biti najpomembnejše poslanstvo UNESCA, to je krepitev izobraževanja, znanosti in kulture.

Unescova družina v Sloveniji je v treh desetletjih narasla na skoraj 30 UNESCO območij, spomenikov in designacij v Sloveniji. Od UNESCOVIH označb je zagotovo najbolj prepoznaven in prestižen Seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Obstaja pa še vrsta drugih programov in aktivnosti, ki predstavljajo okvir za uravnotežen in usklajen pristop  k varovanju  kulturne dediščine in naravnih vrednot na svetovni ravni. Posebej bi rad izpostavil izjemno aktivno in prepoznavno slovensko mrežo UNESCU pridruženih šol ter dolgoletno in uspešno delovanje nacionalnih odborov UNESCOVIH medvladnih in mednarodnih znanstvenih programov.

Ob koncu se je minister zahvalil izjemnemu delu Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. To je posvetovalno telo, ki ga je ustanovila Vlada in je vezni člen med sedežem UNESCA v Parizu in slovensko vlado.