Slovenska nacionalna komisija za Organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je stalno posvetovalno telo vlade. Za uresničevanje UNESCO ciljev v Sloveniji pa skrbi Urad za UNESCO, ki deluje pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V času svojega članstva Slovenija uspešno sodeluje na Unescovih seznamih z več vpisi s področja naravne, kulturne, nesnovne in dokumentarne dediščine.

Uvodoma je minister Brežan povedal: »Vesel sem, da 30-letnico slovenske komisije za Unesco slavimo v osrčju Triglavskega narodnega parka. Nismo le pod vznožjem slovenskega simbola, Triglava, smo tudi sredi Julijcev, ki ponosno nosijo Unescovo oznako »BO« - biosfernega območja«.

Na Unescovem seznamu svetovne dediščine imamo trenutno vpisani dve enoti naravne dediščine, to so Škocjanske jame, ki veljajo za prvi slovenski vpis že od leta 1986, ter notranjske in kočevske bukove gozdove Krokar in Snežnik – Ždrocle, ki od leta 2017 predstavljajo del skupinskega vpisa prvinskih bukovih gozdov Karpatov in drugih regij Evrope.

»Dejstvo, da se nekatera naša naravna bogastva uvrščajo na prestižni seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, ni le dokaz izjemnosti naše dežele, ampak tudi potrdilo njihove univerzalne vrednosti za človeštvo. Ravno zato, ker so hkrati naša in univerzalna, moramo z njimi preudarno ravnati in jih znati skrbno varovati in ohranitev tako raznolikih in naravno ohranjenih območij ni samoumevna, ampak terja odgovornost – tako od vas, ki z njimi in pogosto v njih živite, kot od nas, odločevalcev, ki imamo v rokah orodja za ravnanje in varovanje,« je še poudaril minister Brežan.

Na seznamu mednarodno pomembnih mokrišč so vpisana tri območja, in sicer Cerkniško jezero z okolico, ki vključuje Križno jamo in Rakov Škocjan, Sečoveljske soline in Škocjanske jame. Imamo pa tudi štiri biosferna območja, to so biosferna območja Mura, Julijske Alpe, Kras in Kozjansko – Obsotelje. Imamo pa tudi dva geoparka, ki sta aktivno vključena v evropsko in svetovno mrežo geoparkov, to sta čezmejni geopark Karavanke/Karawanken, ki obsega območje med  Mežico in Peco in sega na avstrijsko stran ter geopark Idrija, pobuda pa je tudi ustanovitev geoparka na območju Krasa.