Minister za zdravje je v uvodu poudaril, da je duševnemu zdravju Slovenk in Slovencev potrebno nameniti večjo pozornost: »Če te zadane možganska kap ali doživiš srčni zastoj, te odpeljejo v bolnišnico in si takoj oskrbljen. Če pa imaš duševne težave, si danes, žal, na zadnjem mestu«, je slikovito opisal aktualno situacijo in ob tem poudaril, da se aktualna sestava ministrstva za zdravje in Vlada RS zavedata pomena duševnega zdravja. Tudi zato bodo v sklopu ministrstva še letos ustanovili sektor za duševno zdravje in demenco, ki bo zadolžen, da se naloge in izzivi na področju duševnega zdravja tudi ustrezno uredijo. 

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je dejal, da se »srečujemo z neenako obravnavo pacientov s psihiatričnimi težavami. Pogosto izpostavljam, da se razmere na tem področju še vedno niso uredile, še posebej to velja za zaprte oddelke bolnišnic, kjer so pogosto kršene tudi nekatere osnovne pravice pacientov.«

V drugem sklopu so o področju duševnega zdravja spregovorili specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Marija Anderluh, ki je dejala, da se duševne motnje mladih alarmantno povečujejo, ne samo na slovenskem, ampak na globalnem nivoju. »Pandemija je težave drastično poslabšala. Glede na leto 2019 se je število napotnic za prvi pregled na področju duševnega zdravja za dekleta povečal za več kot 100%«, je izpostavila.

Specialistka psihiatrije Vesna Švab je poudarila, da veliko starostnikov čuti posledice dejstva, da je njihova duševna obravnava na zelo nizkem nivoju. »To je pogosto povezano s fizičnimi težavami, kar na žalost vodi v dejstvo, da ljudje z duševnimi motnjami živijo do 20 let manj«, je dejala. 

Univerzitetni diplomirani psiholog Robert Masten pa je na drugi strani predstavil možne rešitve. »Duševno blagostanje je lastnost skupnosti in ne posameznika. Izboljšanje duševnega stanja je koreliralo s 67% izboljšanjem, poslabšanje pa v petkratnem povečanju depresivnosti. Zavedati se moramo, da pomagajo že majhne stvari. Nujno je na primer ustvariti primerno delovno okolje in vzpodbujati občutek koristnosti. Ne smemo pa seveda spregledati splošnega stanja v družbi«, je poudaril.

Psihoterapevtka dr. Urška Battelino je izpostavila, da uporabniki težko pridejo že do plačljive psihoterapije, medtem ko psihoterapevtov za mladostnike absolutno primanjkuje. Namestnik vodje Programa MIRA Matej Vinko iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavil Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018 – 2028 (MIRA), načrte ministrstva pa je predstavila specialistka psihiatrije Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je napovedala novelacijo zakona o duševnem zdravju ter sprejem Zakona o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, ki naj bi ju sprejeli prihodnje leto.