Vlada Republike Slovenije je zato predlog proračunov pripravila na podlagi scenarija UMAR in ob tem upoštevala, da se razmere lahko poslabšajo. UMAR je v svoji jesenski napovedi za prihodnje leto sicer predvidel precejšnje znižanje rasti bruto domačega proizvoda (BDP), vendar še vedno pozitivno rast na ravni približno 1,2 % v letu 2023 in zvišanje na 2,6 % v letu 2024. Predsednik vlade je ob tem povedal, da Slovenija pri takih stopnjah rasti ne zaostaja za Evropsko unijo. Obenem je poudaril, da je ob negotovosti, ki smo ji priča, tudi finančnim institucijam težko napovedati en sam scenarij za prihodnje obdobje.

Predsednik vlade je predstavil makroekonomske napovedi in poudaril, da je gospodarska klima najbolj padla zaradi znižanja zaupanja potrošnikov. Nekateri sektorji, kot sta gradbeništvo in predelovalna industrija, so še vedno v pozitivnem trendu, vendar se ohlajajo: »Ohlajajo se zaradi padca zaupanja, ki izhaja iz nagovarjanja ljudi v izključno negativnem tonu. Vendar prihodnost ni tako črna. Čez 14 dni bomo odločali o rešitvah na ravni EU. To me navdaja z optimizmom, da bo ta zima manj huda, kot smo se bali. Na ravni Evrope smo dosegli konsenz o tem, kako poseči na energetske trge in na kakšen način iskati rešitve za pomoč industriji in prebivalstvu.«

Nemška vlada je napovedala 200 milijard evrov pomoči. Ker je Slovenija v veliki meri odvisna od nemškega in nasploh evropskega gospodarstva, bo to vplivalo tudi na trge v Sloveniji. Ob tem je dr. Golob pristavil: »Ne bom bežal od tega, da so razmere negotove in nepredvidljive, zato sta fleksibilnost in naša pripravljenost, da hitro in odločno ukrepamo, ključni.«

Fiskalna pravila so na ravni EU tudi v naslednjem letu zamrznjena, zato je vlada v letu 2023 načrtovala primanjkljaj, večji od 3 %, in je na ravni 5,3 % BDP. Za leto 2024 je načrtovan proračun znotraj fiskalnega okvira in je na ravni 2,6 % BDP. Načrtovani prihodki so podobni za obe leti, in sicer so na rekordnih ravneh 13,4 milijarde v letu 2023 in 13,8 milijarde evrov v letu 2024. Odhodki so v prihodnjem letu načrtovani na 16,7 milijarde, leto pozneje pa 15,5 milijarde evrov.

»V odhodkih so načrtovane velike rezerve – predvidenih je 1,5 milijarde rezerv, od tega 1,21 milijarde za soočenje z energetsko in draginjsko krizo. Večina je namenjena gospodarstvu, več kot milijarda. Ali bomo to dejansko potrebovali, pa bo pokazal čas in uspešnost evropskih reform,« je pojasnil dr. Golob. V predlogu proračunov je načrtovana še tekoča rezerva v višini 260 milijonov evrov, tako imenovana covidna rezerva v višini 60 milijonov in sredstva za pokrivanje škod iz naravnih nesreč v višini 90 milijonov evrov.

Ključna področja delovanja vlade, ki se zrcalijo v proračunu, so zdravstvo, zeleni prehod, medgeneracijski izzivi, digitalizacija, odporno in konkurenčno gospodarstvo ter raziskave in razvoj. Ob tem je predsednik vlade povedal: »Kljub temu da smo v negotovih časih in da oblikujemo velike rezerve, ne zmanjšujemo investicij. V letu 2023 je investicij predvidenih največ, bistveno več kot v 2024. Verjamemo namreč, da je ravno v času krize čas za investicije v razvoj. S krizo se bomo spopadli na pravi način, zato imamo rezerve, ne bomo pa zaradi krize zaustavili razvoja, saj imamo enkratno priložnost, da Slovenijo dvignemo na višjo raven mednarodne in globalne konkurenčnosti. In to je naše osnovno vodilo.« Investicije ne vključujejo porabe iz načrta za okrevanje in odpornost ter evropske kohezijske politike.

Državljankam in državljanom se ni treba bati, da bi ostali brez energentov ali bi jih zmanjkalo: »Zavedam se, da danes marsikdo živi v stiski in se sprašuje, ali bomo to zimo imeli dovolj energentov. Ne samo da bo energentov dovolj in so cene za ključne energente že regulirane, cene so danes nižje, kot so bile avgusta. In take bodo ostale celo zimo,« je dejal premier. 

Predsednik vlade je vse gospodarske subjekte in javne zavode, ki so ostali brez pogodb za nakup električne energije, pozval, naj se obrnejo na Ministrstvo za infrastrukturo, saj je zanje pripravljen posebni program. Poudaril je, naj ne sklepajo pogodb do konca oktobra 2022. Takrat bo namreč na evropski ravni znan nov regulativni okvir za vse energente, ki bo ne samo omejil cene, ampak tudi vplival na njihovo znižanje.