Trenutno prevladujoči način proizvodnje in porabe hrane je, poleg ostalih globalnih izzivov (revščina, lakota, podnebne spremembe, neenakost, naraščanje svetovnega prebivalstva, konflikti), dolgoročno nevzdržen in škodljiv tako za naše naravne vire kakor za zdravje ljudi. Zato so spremembe nujne.

»Ob letošnjem svetovnem dnevu hrane FAO poziva k prehodu na trajnostne prehranske sisteme. Cilj se zdi zelo ambiciozen, v prvi vrsti pa ga bomo skušali zagotoviti z novim slovenskim Strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023-2027, s katerim naslavljamo dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj kmetijstva, gozdarstva, živilske industrije in podeželja. V kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov je ključna usmeritev strateškega načrta trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost. Ta krovna usmeritev podaja odgovore na izzive prehranske varnosti kot tudi na okoljsko–podnebne izzive, ki so pred nami. Hrana pa mora postati osnovna dobrina vsakega posameznika na našem planetu, nikogar torej ne smemo pustiti ob strani! Zato mora v prvi vrsti vsak od nas z njo ravnati spoštljivo. Prepričana sem, da s skrbnim ravnanjem s hrano, viri za pridelavo in proizvodnjo hrane ter s spodbujanjem in spoštovanjem tistih, ki jo pridelujejo, lahko bistveno prispevamo k zmanjševanju lakote v svetu,« je ob svetovnem dnevu hrane izpostavila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko.

Globalna prehranska kriza

Po podatkih FAO svet pridela dovolj hrane za vsakogar, a je neenakomerno porazdeljena. V nasprotju s ciljem odprave lakote, ki so si ga države zastavile leta 2015 v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, podatki kažejo, da se le-ta od sprejema agende le še povečuje. Med poglavitnimi razlogi poročilo navaja revščino in naraščajoče ekonomske neenakosti (znotraj posameznih držav in med državami). K temu so prispevali tudi konflikti, podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in pandemija covida-19. Odstotek lačnih se je povečal iz 8 odstotkov (leto 2015), na 9,8 odstotka v letu 2020. Lani je bilo okoli 820 milijonov ljudi na svetu lačnih in podhranjenih, največ v Afriki (20,2 odstotka), sledijo Azija (9,1 odstotka), Latinska Amerika in Karibi (8,6 odstotka), Oceanija (5,8 odstotka), Severna Amerika in Evropa (2,5 odstotka). Glede razvoja in stanja otrok do petega leta starosti pa je bilo leta 2020 globalno 149 milijonov (22 odstotkov) otrok, ki so zaostajali v razvoju, 45 milijonov (6,7 odstotka) pa jih je hiralo. Na drugi strani pa je bilo 39 milijonov otrok predebelih. Debelost je vedno večji problem v vseh regijah sveta tudi pri odraslih: glede na podatke iz leta 2016 je bilo predebelih že 13,1 odstotka (675,7 milijona) odraslih. Kakovostno in raznoliko prehranjevanje torej ostaja pomemben izziv, saj si v letu 2020 3,1 milijarda ljudi ni mogla privoščiti zdravega prehranjevanja (112 milijonov več v primerjavi z letom 2019).

Mednarodna skupnost je globoko zaskrbljena zaradi omenjenih negativnih globalnih trendov na področju prehranske varnosti in prehrane. Stanje še poglabljajo trenutne visoke cene hrane, energije in gnojil, ki prizadenejo najbolj revne in ranljive. Pomoč in naložbe v kmetijstvu in prehranske sisteme so bistvene ne samo za blaženje trenutne humanitarne krize in krize prehranske varnosti, ki je prizadela predvsem najbolj ranljive prebivalce, temveč tudi za vzpostavitev trajnostnih, odpornih kmetijskih in prehranskih sistemov prihodnosti. Opolnomočenje najbolj ranljivih, vključno z malimi kmetijskimi pridelovalci, z vlaganji v bolj  učinkovite, inkluzivne, odporne in trajnostne kmetijsko živilske sisteme je zato pomembna prioriteta FAO. Pri tem poziva države k nujnim in ciljno usmerjenim podporam za zaščito najbolj ranljivih skupin, vključno z denarno pomočjo in pomočjo v hrani ter vzpostavitvijo in vzdrževanjem kmetijske infrastrukture.

Stanje v Sloveniji

Samooskrba

V Sloveniji predstavlja hrana v povprečju 15,2 % porabe slovenskih gospodinjstev (Statistični urad RS). Dejstvo je, da Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva vseh potreb in je neto uvoznica hrane. Samooskrba je praviloma višja in bolj stabilna pri živinorejski proizvodnji (razen prašičereje), pri rastlinski proizvodnji lahko precej niha zaradi letine in močnega vpliva podnebnih razmer (toča, suša, pozeba), zaradi geografskih značilnosti, majhnih in razdrobljenih kmetij ter nezadostnega poslovnega in proizvodnega povezovanja za uspešen skupen nastop na trgu. Proizvodni sektorji, pri katerih je ugotovljeno pomanjkanje na domačem trgu in so v pretežni meri odvisni od uvoza, so na primer zelenjava, sadje, krompir, prašičje meso. Stopnje samooskrbe so bile leta 2021 višje kot v letu prej pri mesu, mleku in jajcih, znižale pa so se pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju in medu. Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v Poročilu o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2021 dostopni podatki o slovenskem kmetijstvu za leto 2021.

Novo obdobje skupne kmetijske politike EU

Slovenski Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023 - 2027, ki ga je potrdila Vlada RS in je bil že predložen v formalno presojo Evropski komisiji, predstavlja nov mejnik v kmetijski politiki v EU. Ta bo evropskim kmetom omogočil pravičnejšo in bolj trajnostno prihodnost ter zagotovil nemoteno oskrbo prebivalstva s hrano. Strateški načrt podaja nabor intervencij za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem preko ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev, tudi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in sektorjih v težavah, preko zagotavljanja varne in kakovostne hrane, krepitve agroživilskih verig in izboljšanja položaja kmeta v verigi, spodbujanjem pridelave hrane z višjo dodano vrednostjo ter generacijske pomladitve. Usmerjen je tudi v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, podpira pa tudi hitrejši razvoj ekološkega kmetijstva.

Ukrepi za blaženje prehranske draginje

Visok dvig cen energentov v preteklih mesecih je vplival tudi na končne cene pridelave in predelave hrane oziroma na dvig cen prehrambnih proizvodov. Z namenom ublažitve skokovitih dvigov cen je Vlada RS pripravila paket ukrepov na področju energetske in prehranske draginje, namenjenih tako gospodinjstvom kot gospodarstvu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je do konca septembra izplačalo skoraj 22,2 milijona evrov pomoči od skupaj predvidenih skoraj 22,3 milijona evrov.

Eden od ukrepov ministrstva za blaženje prehranske draginje, namenjen potrošnikom ter ohranjanju kupne moči slovenskega prebivalstva, je primerjalnik prehranskih proizvodov. Ta potrošnikom omogoča spremljanje in primerjavo maloprodajnih cen, porekla in shem kakovosti primerljivih živil znotraj košarice dvajsetih osnovnih skupin živil med različnimi trgovskimi podjetji. Ministrstvo po enem mesecu popisa in spremljanja proizvodov med posameznimi trgovci v Sloveniji in tujini ugotavlja upravičenost tega ukrepa za omilitev draginje. Zadnji podatki o popisu so tudi objavljeni na spletni strani Naša super hrana.

Hrana ni za odpad – »Tudi JAZ lahko pripomorem k zmanjšanju zavržkov hrane«

V času draginje se moramo potrošniki vedno bolj zavedati prevelike količine odpadne in zavržene hrane, prav tako po nepotrebnem obremenjuje tudi omejene naravne vire in okolje. Poleg tega zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane prinašata pozitivni gospodarski učinek za vse člene, povezana pa sta tudi s socialnim vidikom. Področje odpadne hrane je opredeljeno tudi v Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«. Ministrstvo je pripravilo tudi Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Dokument vključuje vse člene verige preskrbe s hrano – primarno pridelavo, predelavo in proizvodnjo hrane, prevoz in distribucijo hrane, prodajo na drobno in distribucijo, restavracije in gostinske storitve (vključno s šolami, bolnišnicami ter drugimi ustanovami in podjetji s kuhinjami) ter gospodinjstva. Vključuje tudi področje doniranja hrane. Glavni cilj strategije so preprečevanje nastajanja izgub hrane, presežkov hrane in odpadne hrane (proizvodnja in potrošnja); zmanjševanje količine odpadne hrane s prerazporejanjem in uporabo presežkov hrane ter ustrezno ravnanje z odpadno hrano. Zmanjšanje količine odpadne hrane je torej z etičnega, ekološkega, socialnega in gospodarskega vidika izziv tako za oblikovalce politik, za gospodarske subjekte, znanstvenike, nevladne organizacije in nenazanje vsakega izmed nas. 

Promocija lokalne hrane

Spodbujanje potrošnikov naj posegajo po lokalni hrani, je v času draginje postalo še bolj pomembno. Visoki stroški, ki nastanejo pri dodatnem pakiranju, transportu in drugih nujnih opravilih pri uvozu ter pogojev vezanih na dobavljivost proizvodov, vplivajo na odločitev potrošnika za lokalni proizvod. Na drugi strani pa je lokalna hrana sveža, dozorela, praviloma boljše kakovosti, z več vsebnosti hranilnih vrednosti in je tradicionalnega, domačega okusa. Tudi v luči boljše proizvodnje, boljše prehrane in nenazadnje boljšega življenja, ministrstvo od leta 2013 izvaja promocijo lokalne hrane. Ta zajema dve področji, kot jih določa Zakon o kmetijstvu: generična promocija predstavlja prednosti lokalne hrane in je v celoti financirana iz integralnega proračuna, drugi del promocije pa je namenjen posameznim sektorjem, kot jih določa Zakon o promociji, kmetijskih in živilskih proizvodov (sektorji mleka, mesa, sadja, vrtnin, medu, oljčnega olja, vina in žita). Ta promocija se izvaja ob sofinanciranju MKGP in posameznega sektorja. Trenutno tečejo promocije v sektorju mesa - Naše super meso ter v sektorju sadja - Naše super sadje. Poteka pa tudi kampanja Ekološko + Lokalno = Idealno. V pripravi je kampanja shem kakovosti (zaščitena označba porekla - ZOP, zaščitena geografska označba - ZGO, zaščitena tradicionalna posebnost – ZTP).

Osrednji dogodek FAO na svetovni dan hrane bo potekal v Rimu v hibridni obliki, jutri, 14. oktobra, z začetkom ob 10. uri (na spletni strani možnost prijave).

Prav tako FAO organzira dogodek Otroški svetovni dan hrane (angleško Junior World Food Day), ki se bo prav tako začel jutri, in sicer ob 14. uri.

FAO od 17. do 21. oktobra organizira tudi Svetovni prehranski forum (angleško World Food Forum – WFF) - letno srečanje mladih na področju hrane in kmetijstva. Letošnja tema je »Zdravo prehranjevanje. Zdrav planet«. Vabljeni so predstavniki mladih iz vsega sveta, sodelovali pa bodo tudi predstavniki iz Slovenije.