Z Zakonom o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva se določajo ukrepi za zajezitev širjenja in blaženje posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva, socialnega varstva, dela in zavarovalništva. Vlada predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava po nujnem postopku, saj poslabšane razmere v zdravstvu, ki so delno posledica nalezljive bolezni COVID-19 in delno slabega delovanja nekaterih podsistemov, zahtevajo takojšnje ukrepanje in zagotovitev  temeljnih pogojev za učinkovito delovanje javnega zdravstvenega sistema ter ukrepov za zajezitev širjenja in blaženje posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva. Zakon med drugim zagotavlja sredstva za cepljenje proti nalezljivi bolezni COVID-19 in gripi iz proračuna RS, zagotavlja izvajanje podaljšane bolnišnične obravnave, sredstva za zdravljenje s kisikom v okviru podaljšane bolnišnične obravnave, sredstva za izvajanje nalog s področja javnega zdravja in za testiranje s testi HAG za samotestiranje, dodatne specializacije iz klinične psihologije, dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine in drugo. 

Namen Uredbe o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev je, da bi prispevala k bolj kvalitetnemu načrtovanju in izvajanju energetske in socialne politike na področju energetske revščine. Ta se v času energetske draginje vedno bolj izrisuje kot izziv, ki ga je treba nemudoma nasloviti. Dolgoročno bomo s tem zagotovili pravičen prehod najbolj ranljivih članov družbe v nizkoogljično družbo in trajnostno gospodarstvo. Uredba določa podrobnejša merila za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev. To so materialna ogroženost, velik delež izdatkov za energijo glede na razpoložljiv dohodek oziroma preseganje povprečnega deleža izdatkov za energijo, nizka energijska učinkovitost prostorov gospodinjstva in neustrezne bivanjske razmere.

Vlada Republike Slovenije se je seznanila s predlogom Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, predlogom aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, predlogom aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in predlogi aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev ter pooblastila pristojne ministre za podpis Dogovora ter aneksov k omenjenim kolektivnim pogodbam. Obe strani sta se zavezali, da bosta po zaključku teh pogajanj pričeli z usklajevanji o sistemskih spremembah plačnega sistema javnega sektorja, z namenom, da se najpozneje do 30. junija 2023 pripravi predlog sprememb in dopolnitev obstoječega zakona oziroma nov zakon o sistemu plač v javnem sektorju s podpisano izjavo o stopnji usklajenosti besedila členov zakona, pri čemer si bosta vladna in sindikalna stran prizadevali za čim višjo stopnjo usklajenosti členov. Prav tako sta se strani zavezali, da bodo vzporedno z usklajevanjem sistemskih sprememb plačnega sistema potekala pogajanja o odpravi nesorazmerij v plačah, ki so nastala v obdobju po sklenitvi Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18), z namenom, da bo dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah, upoštevaje tudi spodnjo tretjino plačne lestvice dosežen najpozneje do 30. junija 2023. Kot je še zapisano v Dogovoru, se pogajanja in usklajevanja pričnejo najpozneje v enem mesecu po podpisu tega dogovora. Ocenjen finančni učinek Dogovora znaša 611 milijonov evrov.