Predsedstvo je predstavilo trenutne aktivnosti na področju vojnih zločinov v Ukrajini in boja proti nekaznovanosti v luči pobude Evropskega parlamenta, Parlamentarne skupščine Sveta Evrope ter Ukrajine za ustanovitev posebnega sodišča za pregon agresije na Ukrajino. Ministrica dr. Švarc Pipan je v razpravi poudarila nadaljnjo podporo Slovenije za trajen mir in ohranitev ozemeljske celovitosti Ukrajine in dodala, da morajo biti »vsi vojni in drugi mednarodni zločini, ki so bili zagrešeni na ozemlju Ukrajine, preiskani, njihovi storilci pa preganjani.«   V tej luči je ministrica izpostavila tudi aktivno sodelovanje Slovenije pri pripravi nove konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskovanju in pregonu genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in drugih mednarodnih zločinov, ter napovedala diplomatsko konferenco, ki bo potekala maja 2023 v Ljubljani: »Le s sodelovanjem med organi, pristojnimi za preiskave in pregon, lahko dosežemo, da bodo tisti, ki so za zločine odgovorni, za svoja ravnanja tudi pravično in primerno kaznovani.«

Ministri so na današnjem zasedanju razpravljali tudi o izobraževanju v pravosodju in vplivu le-tega na učinkovitost pravosodja in vladavino prava. Med delovnim kosilom  so z direktorjem Agencije EU za temeljne pravice razpravljali o spoštovanju temeljnih pravic v času kriz, s poudarkom na izkušnjah iz časa pandemije COVID-19, ter pri spoprijemanju s posledicami vojne v Ukrajini.

V razpravi glede predloga revizije direktive o kazenskopravnem varstvu okolja je Slovenija izrazila željo po nadaljnji poglobljeni razpravi v zvezi z določitvijo denarnih sankcij za pravne osebe, saj gre za precedenčno in daljnosežno določbo.

Komisija je ministrom predstavila tudi stanje glede delovanja Evropskega javnega tožilstva, predvsem aktivnosti v zvezi s potekom mandatov dela ekipa tožilcev, morebitno širitev pristojnosti tožilstva in odprta vprašanja pri sodelovanju tožilstva s tretjimi državami.

Seznanila jih je tudi s prvim poročilom o izvajanju Direktive (EU) 2016/680 o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, ter z razvojem dogodkov na področju EU-ZDA čezatlantskega prenosa podatkov. Evropska komisija bo prvi osnutek Sklepa o ustreznosti varstva podatkov v ZDA državam članicam in Evropskemu odboru za varstvo podatkov predvidoma posredovala do konca novembra 2022.

Češko predsedstvo pa je poročalo o delavnici, ki je naslovila vprašanja čezmejne zaščite ranljivih odraslih oseb, ki zaradi telesne ali duševne prizadetosti ali zaradi starosti ne morejo sami ustrezno zaščititi svojih interesov. Evropska komisija pripravlja nov pravni instrument, ki bo nadgradil Haaško konvencijo glede čezmejnega varstva odraslih oseb in podrobneje uredil sodelovanje med državami članicami EU. Predlog bo predstavljen spomladi prihodnje leto, temeljil pa bo na modernizaciji in digitalizaciji medsebojnega sodelovanja. 

Ob robu zasedanja pravosodnih ministrov se je Švarc Pipanova srečala z nemškim pravosodnim ministrom dr. Marcom Buschmannom, ter z avstrijsko pravosodno ministrico dr. Almo Zadić. Obiskala je tudi Sodišče EU, kjer se je srečala s predsednikom dr. Koenom Lenaertsom, ter s sodnikoma iz Slovenije dr. Markom Ilešičem in dr. Damjanom Kukovcem.