Zamisel o mednarodnem dnevu žensk na podeželju je nastala na 4. svetovni konferenci o ženskah na Kitajskem leta 1995. Predlagani datum je bil 15. oktober, ki je dan pred svetovnim dnevom hrane. V Sloveniji osrednje obeleževanje tega dne od leta 2003 pripravlja Zveza kmetic Slovenije, in sicer z razglasitvijo kmetice leta; letos bodo dogodek pripravili 26. oktobra v Zagorju ob Savi.

»Tako kot v mnogih državah se tudi v Sloveniji srečujemo z neugodno demografsko situacijo na podeželju, socialno izključenostjo žensk in problematikami ranljivih skupin, kamor poleg mladih prebivalcev podeželja štejemo tudi ženske. Ne glede na to imajo v Sloveniji ženske na kmetijah ključno vlogo. Danes so ženske lahko prisotne pri vseh opravilih na kmetijah, delo opravljajo vsestransko uspešno, še vedno pa ohranjajo za ženske značilna opravila, s čimer prispevajo tudi k ohranjanju kmečke kulturne dediščine in spoštovanju pridelave lokalne hrane. Aktivno so vključene v mnoge druge aktivnosti, s katerimi svojim družinam zagotavljajo vsakodnevno preživetje. Poleg tega pa se soočajo še z izzivi oskrbe starejših in bolnih. Zavedajmo se njihove izjemne vloge in spoštujmo njihovo delo!« je ob tem dnevu izpostavila ministrica Irena Šinko.

Po podatkih OZN kar ena izmed treh zaposlenih žensk v svetu opravlja dela v kmetijskem sektorju. Ob vsem tem kmetice uživajo manj pravic od moških in se spopadajo s spolno diskriminacijo, kar je po oceni OZN največja ovira pri prizadevanjih za njihovo opolnomočenje in posledično povečanje njihove vloge v globalnem boju zoper podnebne spremembe. OZN spodbuja, da se kmeticam pomaga z različnimi ukrepi, da se okrepijo in bodo še bolj pripravljene na krize, ki prihajajo.

Tudi v Sloveniji igrajo ženske na kmetijah ključno vlogo. Pri nas namreč delež žensk, ki so kot nosilke in družinski član udeležene pri delu na kmetijskih gospodarstvih znaša 46 %, kar je višje od povprečja EU, kjer ta delež znaša 42 %. Pri nas je že 29 % žensk nosilk kmetijskega gospodarstva, s čimer se povečuje njihova vodstvena vloga, kar je ne nazadnje tudi sporočilo letošnjega obeleževanja svetovnega dneva kmetic.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) z različnimi politikami ustvarjamo pogoje za zagotavljanje enakih socialnih in finančnih izhodišč tako za ženske in moške, saj želimo, da se demografski trendi ustalijo in da se posledično okrepi vloga žensk na podeželju. Tako se v programskem obdobju 2014-2022 enakopravnost žensk obravnava predvsem v okviru ukrepa LEADER, kjer se spodbuja socialno vključenost, zmanjševanje revščine in gospodarski razvoj podeželskih območij s poudarkom na pospeševanju lokalnega razvoja podeželskih območij. Ženske se še posebej podpira v okviru tematskega področja ukrepanja »Večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin«.

Pomen vključevanja podeželskih žensk je tudi v novem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023-2027 obravnavan v okviru intervencije LEADER, kjer bomo ženske in mlade na podeželju spodbujali k vključevanju v pripravo novih strategij lokalnega razvoja. Delovna mesta na podeželju se bodo obravnavala tudi preko spodbujanja zaposlovanja in ohranjanja delovnih mest na podeželju s podporo za ustanavljanje kmetijskih gospodarstev mladih kmetov, podporo naložbam v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti. Dodatna podpora ženskam je omogočena tudi pri nekaterih intervencijah v obliki meril za izbor vlog. V okviru SN SKP 2023-2027 bodo podprte tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ne glede na lokacijo in vrsto dejavnosti. Delovna mesta in podjetništvo ter socialno vključenost (vključno s podeželskimi ženskami) bodo podpirali tudi drugi skladi EU - Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad.

Ker se Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaveda specifičnega socialnega položaja predvsem kmečkih žensk, je bil leta marca 2019 ustanovljen Svet za ženske na podeželju kot posvetovalno telo aktualnega ministra / ministrice. Svet v okviru svojih nalog spremlja položaj žensk na podeželju in daje predloge za izboljšanje njihovega položaja, daje strokovna mnenja k ukrepom kmetijske in drugih politik, ki vplivajo na položaj žensk na podeželju, prispeva k ozaveščanju o posebnem položaju žensk na podeželju in informiranju te problematike širši javnosti ter spodbuja organizirano delovanje in medgeneracijsko sodelovanje žensk na podeželju.