Ministri so izmenjali mnenja o splošnem stanju schengenskega območja, s posebnim poudarkom na upravljanju zunanjih meja. Predsedstvo je predstavilo stanje glede pogajanj o paktu o migracijah in azilu. Ob delovnem kosilu pa so govorili o trendu na zahodnobalkanski migracijski poti, kjer se je število migrantov povečalo zlasti zaradi vizumskih režimov držav na Zahodnem Balkanu. Razpravljali so tudi o razmerah v Ukrajini, sprejemu beguncev v EU in posledicah za notranjo varnost zaradi vojne.

V okviru tako imenovanega schengenskega sveta so ministri govorili o prihodnosti schengenskega prostora. Obravnavali so prednostne naloge na področju upravljanja zunanjih meja Evropske unije (EU) in izboljšanja delovanja celotnega schengenskega območja. Ob tem je ministrica mag. Tatjana Bobnar najprej izpostavila vprašanje nadzora na notranjih mejah: »Vsak nadzor na notranji meji mora biti časovno omejen, dolgotrajno podaljševanje nadzora z veriženjem različnih vzrokov ni sprejemljivo. Poleg tega to predstavlja kršitev pravnega reda EU, na kar opozarja tudi sodba Sodišča EU, zato pozivam Evropsko komisijo, da tu opravi svoje delo.« Nadzor mora biti po besedah ministrice uporabljen kot zadnji ukrep, ko vsi ostali ukrepi že odpovejo. Opozorila je tudi na nujnost boljše zaščite zunanjih meja EU, pri čemer je treba celovito izkoristiti mandat agencije Frontex: »Njegovi uradniki morajo biti prisotni tam, kjer so naše zunanje meje najbolj obremenjene, tudi v Severni Makedoniji, ali na meji med Bolgarijo in Srbijo, od koder se najbolj intenzivna migracijska pot na Zahodnem Balkanu nadaljuje na Madžarsko, od tam pa v Avstrijo in druge države EU. Komisija mora narediti vse, da čimprej zaključi pogajanja o statusnem sporazumu tudi s Severno Makedonijo.«

Ministri so se seznanili tudi s strateško analizo tveganja v schengenskem območju, ki jo je pripravila Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) in vsebuje oceno največjih izzivov za upravljanje meja do leta 2032. Ta kaže, da se migracijski pritisk povečuje zaradi poslabšanja razmer v tretjih državah in predstavlja tudi politični pritisk na EU v smislu poskusa instrumentalizacije migracij. Prav tako kaže, da tihotapljenje migrantov ostaja eno ključnih področij, zato moramo več naporov usmeriti v njihovo preprečevanje, tudi ob upoštevanju vse večje digitaliziranosti storitev, ki jih uporabljajo tihotapci. »Pri tem računamo na podporo agencije Europol (Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj), ki mora svoje resurse ponovno razporediti na balkansko pot,« je dejala ministrica.

Ministri so se strinjali, da se moramo posvetiti tudi vprašanju vračanja nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in zajeziti zlorabe azilnih postopkov. Vračanje mora biti eno pomembnejših orodij pri učinkovitem upravljanju in obravnavi migracij, seveda ob spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. »Da pa se lahko približamo želeni stopnji vračanja, moramo okrepiti naše delovanje v zunanji dimenziji,« je dejala ministrica.

V okviru razprave o migracijah so se ministri seznanili z migracijskimi razmerami v regiji Zahodnega Balkana, pri tem pa so posebno pozornost namenili problematiki neusklajenih vizumskih režimov teh držav z vizumskim režimom EU. Beležimo namreč visoke številke nezakonitih prehodov meje državljanov iz tretjih držav, ki doslej niso bili del migracijskih tokov (na primer Indije, Burundija in Kube). »Evropska komisija mora ukrepati čim prej, države Zahodnega Balkana pa uskladiti vizumske režime z EU. Samo skupaj lahko zajezimo trend teh nezakonitih prehodov meje,« je dejala ministrica, ki je na to prejšnji teden v pismu opozorila komisijo. Na ta problem Slovenija sicer opozarja že nekaj mesecev, zato je bila razprava ob delovnem kosilu zelo dobrodošla.

O tem so s komisarko za notranje zadeve Ylvo Johansson že včeraj razpravljali notranji ministri Avstrije, Belgije, Hrvaške, Nemčije, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Strinjali so se, da je nujno intenzivirati policijsko sodelovanje, mednarodno sodelovanje vseh držav, preprečevati tihotapljenje in organiziran kriminal. »Kar so ukrepi za učinkovito upravljanje z migracijami in to Slovenija intenzivno tudi izvaja,« je povedala ministrica.

Ministri so se strinjali tudi, da so potrebni odvračalni ukrepi in učinkovito vračanje. Ministrica Tatjana Bobnar pa je ob tem poudarila tudi: »Intenzivirati in konkretizirati moramo aktivnosti v državah izvora. Evropska komisija in Evropska zunanja služba morata čim prej ugotoviti, kako lahko kot EU dejansko pomagamo v Burundiju in drugih izvornih državah, še zlasti na področju boja proti tihotapcem, zagotavljanja človekovih pravic in razvojne pomoči.«