Minister Boštjančič se je v začetku tedna udeležil sestanka z novim vodjem misije Mednarodnega denarnega sklada za Slovenijo Donalom McGettiganom in ekipo. Razpravljali so o makroekonomskih gibanjih in napovedih za Slovenijo, vplivih energetske krize in odzivih nanjo, stanju v finančnem sistemu ter javnofinančnih gibanjih in obetih.

Svetovno gospodarstvo se trenutno sooča s številnimi izzivi. Ti so med drugim povezani s posledicami vojne v Ukrajini, energetsko in prehransko draginjo ter posledicami pandemije covida-19. Nova gospodarska napoved Mednarodnega denarnega sklada Sloveniji za letos napoveduje 5,7 % gospodarsko rast, kar je sicer dve odstotni točki več kot v spomladanski napovedi. V letu 2023 naši državi napoveduje znižanje rasti za 1,3 odstotne točke na 1,7 %, kar je sicer bolje od napovedi za evrsko območje. Svetovnemu gospodarstvu je sklad za letos napovedal 3,2 % rast, za leto 2023 pa jo je znižal na 2,7 %, ob tem pa opozarja tudi na nadaljevanje precej visoke inflacije.

Minister Boštjančič se je srečal tudi z direktorjem Evropskega oddelka Mednarodnega denarnega sklada Alfredom Kammerjem. Govorila sta o makroekonomskih obetih za Slovenijo in območje evra ter vplivu evropske energetske krize.

Slovenska delegacija je sodelovala na plenarnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Skupine Svetovne banke. Slovenija je mnenja, da se je Skupina Svetovne banke odzvala na več prepletajočih se kriz, in sicer s povečanjem in pospešitvijo podpore državam na način, ki si prizadeva za zeleno, odporno in vključujoče okrevanje in dolgoročni razvoj.

Na zasedanju Razvojnega odbora, ki so se ga udeležili ministri za finance držav članic obeh organizacij, so razpravljali o prehranski in energetski krizi ter o vprašanjih financiranja podnebnih razvojnih ciljev. Prav tako so obravnavali vlogo Skupine Svetovne banke pri globalnem gospodarskem razvoju v prihodnjih letih. Slovenija podpira glavne usmeritve Skupine Svetovne banke. Velik poudarek daje tudi prioritetam, ki so opredeljene z resolucijo države o mednarodnem razvojnem sodelovanju. Prav posebej podpira strateško usmerjenost virov v države, ki imajo največje potrebe. To naj bi okrepilo financiranje šibkejših držav in držav, ki se soočajo  s konflikti.

Skupina Svetovne banke je organizirala tudi ministrsko okroglo mizo o pomoči Ukrajini. V razpravi so se osredotočili na potrebe Ukrajine po financiranju in prednostne naloge za ohranjanje osnovnih storitev v času vojne, predvsem pa na prednostne projekte obnove, ki jih je mogoče hitro začeti.