Ministri in ministrice EU so pozornost usmerili v razmere na področju kmetijskih trgov, zlasti zaradi razmer v Ukrajini. Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja negotovost pri rasti stroškov vhodnih surovin in njihovop dostopnost. Posebej to velja za gnojila, energijo in krmo. Ministrica Irena Šinko je poudarila, da so kmetje v živinorejskem sektorju  v zelo težkem položaju. »Podobno se tudi poljedelski sektorji soočajo z velikimi izzivi zaradi visokih cen goriva in gnojil«. Zato so do sedaj sprejeti ukrepi pomoči na ravni EU, med katerimi je izjemna izravnalna pomoč namenjena pridelovalcem mleka, izrednega pomena, da se kmetom olajša nadaljnje delovanje v teh nepredvidljivih časih. »Poleg te pomoči v višini 5,2 milijona evrov so pridelovalci v kmetijskem in ribiškem sektorju v Sloveniji prejeli tudi pomoč na podlagi začasnega okvirja za krizne ukrepe državnih pomoči in sicer v obsegu 17 milijonov evrov«. Ker se ruska agresija v Ukrajini nadaljuje in s tem kriza, Slovenija po besedah ministrice podpira namero Komisije za podaljšanje začasnega okvira za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu do konca leta 2023.

Svet je dal Komisiji tudi smernice za opredelitev izzivov in priložnosti na mednarodnih kmetijskih trgih, ki izhajajo iz morebitnih večstranskih in dvostranskih trgovinskih sporazumov, ter hkratno zagotovitev zaščite konkurenčnosti kmetijskega sektorja EU. Transparenten pristop omogoča, da se države članice redno seznanja o stanju pogajanj v imenu EU v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi s tretjimi državami.

Nadalje se je Svet seznanil z informacijo Slovaške o sprejeti Skupni izjavi ministrov razširjene Višegrajske skupine o ogljičnem kmetovanju, ki jo je v začetku oktobra podprla tudi Slovenija. Ministrica Šinko je ob tem dejala, da moramo  k temu v kmetijstvu pristopiti celovito ter na ravni kmetij poleg ponorov ogljika upoštevati tudi zniževanje emisij iz izboljšanega upravljanja na teh kmetijah. To je zlasti pomembno za živinorejske kmetije.

Na zasedanju je več držav članic pozvalo Komisijo, da se zagotovi ustrezna raven financiranja programov v veterini za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni in na fitosanitarnem področju za preprečevanje vnosa, širjenja in izkoreninjenja karantenskih škodljivih organizmov rastlin. Tej pobudi se je pridružila tudi Slovenija, ministrica je ob tem izpostavila: »Te bolezni lahko pomembno vplivajo tudi na javno zdravje in varnost hrane. Zato je preprečevanje stroškovno najučinkovitejša metoda zatiranja škodljivih organizmov, saj zmanjša potrebo po uporabi kemičnih fitofarmacevtskih sredstev«. Ministri EU so se seznanili tudi s pobudo Francije in Nemčije za prenehanje usmrtitve samcev piščancev na ravni EU. Slovenija se strinja, da je tema povezana s trajnostnim in odgovornim načinom reje živali in si pri tem želi, da se v novi zakonodaji upošteva vse vidike sprejetja prepovedi.

Svet se je seznanil tudi o pomenu tesnega sodelovanja držav članic pri pripravi EU okvira za spremljanje gozdov in strateških načrtov. Po mnenju Slovenje so usklajeni in zanesljivi podatki ključni za boljše politike in pobude, povezane z gozdovi. »Slovenija ob tem opozarja, da dolgoročno spremljanje gozdov zahteva statistično zanesljive podatke, ki so primerljivi skozi čas in med različnimi državami članicami, medtem ko spremljanje poškodb gozdov po ujmah v realnem času zahteva drugačen pristop, ki temelji v večji meri na podatkih daljinskega zaznavanja«.

V okviru ribiških točk so ministri in ministrice dosegli politični dogovor o določitvi ribolovnih možnosti v Baltskem morju za leto 2023. To so storili v skladu s cilji skupne ribiške politike, določbami večletnega načrta za Baltsko morje, razpoložljivim znanstvenim mnenjem in ob upoštevanju socialno-ekonomskega vpliva na ribiški sektor. Svet EU je dal smernice Komisiji pred letošnjim zasedanjem Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (angleško International Commission for the Conservation of Atlantic Tunas - ICCAT), ki bo potekalo od 14. do 21. novembra na Portugalskem.