Evropska unija nima skupne gozdarske politike, kot jo poznamo na področju kmetijstva, prav tako gozdarstvo ni omenjeno kot izključna pristojnost Unije ali kot področje deljene pristojnosti. Mnogi dokumenti z različnih področij EU vse bolj vplivajo na gospodarjenje z gozdovi na nacionalni ravni. Zaradi tega prihaja do pozivov k upoštevanju in prepoznavanju obstoječih nacionalnih sistemov gospodarjenja, popisov gozdov, vsebin gozdnih programov in strategij ter do pobud prepoznavanja kulturnih ter zgodovinskih načinov gospodarjenja.

Slovenija, Avstrija, Finska in Švedska so se zato dogovorile, da na ravni ministrov, pristojnih za gozdove in gozdarstvo, oblikujejo neformalno strateško partnerstvo imenovano »For Forests Group«. Partnerstvo se bo zavzemalo za celostni pristop k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, pri katerem so vse funkcije gozdov (ekonomske, okoljske in socialne) obravnavane enakovredno. Ključni cilji strateškega partnerstva so vzpostavitev neformalnega dialoga/okolja za pripravo skupnih stališč, izmenjava znanja in poznavanje okoliščin in ozadij delovanja Evropske komisije ter zagotovitev medsebojne podpore v zvezi z odločanjem na ravni EU o temah, povezanih z gozdovi.

Slovenija se pridružuje podpisu deklaracije o ustanovitvi partnerstva, ki bo nedvomno okrepilo medsebojno komunikacijo, hkrati pa omogočilo več uspeha pri prenosu slovenskega znanja in izkušenj iz sonaravnega upravljanja z gozdovi na evropsko raven. Ministrica Šinko je na srečanju izpostavila, da si bo Slovenija prizadevala, da bodo zakonodajni in nezakonodajni akti še naprej omogočali celovite pristope do gozdov in ustrezno koordiniranost in uravnoteženost politik EU, ki posegajo v upravljanje z gozdovi v EU.

»Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav, zato je skrb za gozdove in načrtovanje njihovega prihodnjega razvoja v našem nacionalnem interesu. Z ustanovitvijo neformalnega strateškega partnerstva želimo štiri države med drugim opozoriti na pomembno vlogo gozdov in gozdarskega sektorja pri prehodu Evropske unije na trajnostno, zeleno, podnebno nevtralno in konkurenčno krožno biogospodarstvo. Vloga gozdov je namreč močno povezana z zgodovino in kulturo slovenskega naroda, zaredi česar ima naša država na tem področju veliko izkušenj, strokovnjakov in znanja. To izhaja iz desetletij trajnostnega, sonaravnega ter večnamenskega gospodarjenja z gozdovi in gozdnim prostorom. Pri tem poudarjam, da so obstoječe nacionalne inventure gozdov ključne za boljše politike in pobude, povezane z gozdovi. Pomembno je, da v prvem koraku skupaj natančno opredelimo, katere politike zahtevajo usklajene informacije o gozdovih na ravni EU in katere kazalnike je treba standardizirati oziroma spremljati, zato podpiramo partnerstvo For Forest Grroup, ker menimo, da bo pripomoglo k navedenim aktivnostim.«

Po podatkih Forest Europe gozdovi prekrivajo približno 40 % ozemlja Evropske unije. Gozdovi imajo številne koristi za okolje ter gospodarski in družbeni razvoj, zlasti na podeželju. Gozdovi in zaloge lesa v EU se že desetletja povečujejo, in sicer zaradi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, trdne baze znanja, ki se nenehno razvija, ter razumnih nacionalnih gozdarskih politik in podpornih instrumentov upravljanja. Gozdovi in gozdarski sektor po svetu se spoprijemajo z različnimi pričakovanji in številnimi izzivi, zlasti v zvezi z učinki podnebnih sprememb, svetovno izgubo biotske raznovrstnosti ter vse večjimi političnimi in družbenimi zahtevami. Za uspešno spoprijemanje s prihodnjimi izzivi je nujno prepoznati nacionalne prakse gospodarjenja z gozdovi in okoliščine, povezane z gozdovi, ter spodbujati tesno sodelovanje med državami članicami in sodelovanje med državami članicami in institucijami EU. V zvezi z izzivi, s katerimi se spoprijema gozdarski sektor na ravni EU, so ministri danes podprli uvedbo neformalnega strateškega partnerstva na ministrski ravni v tako imenovani. Skupini za gozdove.