Državni sekretar Štucin na Svetu EU za splošne zadeve v Luksemburgu
- Ministrstvo za zunanje zadeve
Člani Sveta za splošne zadeve so v okviru priprav na Evropski svet razpravljali o osnutku sklepov glede vojne v Ukrajini, energetike in gospodarstva ter o zunanjepolitičnih vprašanjih. Državni sekretar Štucin je v razpravi o energetiki pozval k sprejemu odločnih in konkretnih ukrepov na ravni EU, predvsem v zvezi s cenami energije in njihovega vpliva na državljane in podjetja: "Moramo uveljaviti začasno posredovanje na trgu za velika podjetja in vzpostaviti dinamični cenovni koridor za zemeljski plin. To bi državam članicam pomagalo ublažiti inflacijske pritiske, zagotovilo okvir v primeru morebitnih motenj v oskrbi in preprečilo špekulacije."
Državni sekretar Štucin je poleg tega pozval k razpravi o Bosni in Hercegovini v okviru točke o zunanjepolitičnih odnosih na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta. "Po splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini in po odločitvi Evropske komisije, da ji v letošnjem širitvenem svežnju priporoči podelitev statusa kandidatke, je zdaj primeren čas za nadaljnje korake," je povedal državni sekretar.
Ministri in državni sekretarji za evropske zadeve so razpravljali tudi o nadaljnjem ukrepanju po Konferenci o prihodnosti Evrope, predvsem o vprašanju časovnega okvira za odziv Sveta EU glede morebitnega sklica konvencije za spremembe pogodb. Državni sekretar Štucin je ocenil, da se mora EU v prvi vrsti osredotočiti na predloge, ki jih je mogoče izvesti v okviru obstoječih pogodb in ki prinašajo koristi za državljane ter pozval k nadaljevanju medinstitucionalnega dialoga glede teh vprašanj. Povedal je še, da razprave glede notranjega reformiranja EU in njenega procesa odločanja ne gre povezovati s širitveno politiko Unije.
V nadaljevanju razprave je državni sekretar Štucin izrazil naklonjenost razpravi o vzpostavitvi enotnih skupnih načel za volitve v Evropski parlament in poudaril, da je pri tem treba upoštevati subsidiarnost in sorazmernost ter ustavno ureditev Slovenije. Izrazil je še pripravljenost Slovenije na razpravo o oblikovanju volilne enote na ravni Unije in uvedbi transnacionalnih list za omejeno število poslancev ter izrazil zadržanost glede sistema vodilnih kandidatov za predsednika ali predsednice Komisije.
Glede stanja vladavine prava na Poljskem je državni sekretar izpostavil, da je spoštovanje temeljnih vrednot EU, vključno z vladavino prava, vezni člen Unije, ki krepi zaupanje državljanov v nacionalne in EU institucije.